NASHVILLE PUSSY

High As Hell

TVT, 2000

Le odlični koncerti se nam zapišejo globoko v spomin; iz možganskih celic brez težav izvlečem nastop Nine Pound Hammer v Ljubljani, ki je sledil bojda še boljšemu koncertu tega moškega (!!!) kvarteta večer prej v Ilirski Bistrici. S punkovskim združevanjem country utehe in južnjaškega (hard)rocka so v prvi polovici devetdesetih let sodili med zaščitna imena kočije založbe Crypt. Zatonu je sledilo brisanje sledi Nine Pound Hammer, ki se jim ni uspelo povzpeti višje kot do line undergrounda. Nekaj je manjkalo; kaj, je dobro vedel kitarist Blaine. Ustanovil je novo zasedbo z grdim in premišljenim ciljem - uspeti! Zbral je spolno simetrično zasedbo, dva možaka in dve prsati izzivalni deklini, ki sta postali zaščitni znak Nashville Pussy: žena zloglasnega Blaina, solo kitaristka Ruyter, pooseblja Angusa iz AC/DC v ženski podobi; dvometrašica Corey na basu, vabljiva samo na odru, obvezno bruha ogenj. To je bila formula! Že s prvencem Let Them Eat Pussy je bil cilj dosežen, nadaljevanka sledi z novim, drugim albumom High As Hell, na katerem so punkovsko drvenje zamenjali s trdim rockanjem. Vračajo nas nazaj v sedemdeseta leta k njihovim idolom, kot so AC/DC in Ted Nugent. Polni grdih besed in s šovom obarvanih provokativnih potez gojijo rockovski fetišizem, s katerim uresničujejo zgodbo o uspehu; drugo vprašanje pa je, koliko kompromisa si lahko privoščijo za dosego uspeha. Nine Pound Hammer na to niso bili pripravljeni, medtem ko Nashville Pussy so. High As Hell je samo utrinek tega toka - in to je tudi vse.

BIGor