Letnik: 2000 | Številka: 12 | Avtor/ica: Damjana Zupan
Saga o pianistih (15. del)
Prvi slovenski klavirski dan
Mednarodna klavirska tekmovanja - vsaj tista največja - minevajo brez slovenskih udeležencev. Že vrsto let kaže, kot da (razen Dubravke Tomšič) med Slovenci ni pianista, ki bi lahko stopil na pot mednarodne koncertne kariere. Toda če so lahko med Slovenci vrhunski športniki (pa tudi drugi in drugačni veleumi), zakaj ne bi mogli ustvariti tudi razmer za vrhunskega slovenskega pianista? Prvi slovenski klavirski dan, ki je bil prejšnji mesec organiziran v Ljubljani, je dokazal, da smo na dobri poti.
Spodbude so bile vedno močnejše - med domačimi klavirskimi pedagogi in tistimi iz tujine -, ko je bilo pred dobrima dvema letoma končno ustanovljeno Društvo klavirskih pedagogov Slovenije, EPTA Slovenije. EPTA je kratica za European Piano Teachers Organization, Evropsko združenje klavirskih pedagogov, ki ima svoj sedež v Angliji ter združuje društva iz posameznih evropskih (pa tudi drugih) držav. O Epti smo v Muski že pisali (Saga št. 5, december 1999), toda takrat smo lahko bolj kot delovanje slovenske Epte osvetlili le dogajanja v matični Epti od njenih začetkov in dejavnosti posameznih članic do njihovih povezovanj na vsakoletnih mednarodnih konferencah.
Leto 2000 pa je tudi v znamenju razcveta v delovanju slovenske Epte. Že aprilski občni zbor, na katerem smo si razdelili naloge, je veliko obetal, poletje in jesen pa sta že obrodila bogate sadove. Prvi uspeh je slovenska EPTA doživela konec avgusta na Madžarskem. Od 23. do 28. avgusta sta Budimpešta (ob 1000-letnici obstoja) in njena Akademija za glasbo Ferenca Liszta (ob 125-letnici stare Akademije, ki jo je ustanovil sam Liszt) gostili klavirske pedagoge iz večine evropskih držav in tudi z drugih celin. Tokratna mednarodna konferenca Epte, ki je bila že 22. po vrsti, je zaradi bližine Budimpešte pritegnila okoli dvajset Slovencev, ki smo se vključili v dogajanja na konferenci. Prisostvovali smo na koncertih, se udeleževali predavanj, ki so nam odpirala še vedno nepojasnjene skrivnosti skladateljev pretekle in polpretekle dobe, prisluhnili smo tudi izvedbam najnovejših skladb. Najdaljši dogodek je bil več ur trajajoči koncert mladih pianistov - nagrajencev nacionalnih in mednarodnih klavirskih tekmovanj. Med nastopajočimi sta bili tudi dve Slovenki: Urška Babič (učitelj S. Gadžiev), prvonagrajenka slovenskega tekmovanja v organizaciji Temsiga, in Kaja Prodnik (učitelj I. Bravničar), prvonagrajenka Prvega mednarodnega tekmovanja Epte v Osijeku leta 1999. Obe sta nas razveselili z lepo interpretacijo, zaradi katere niso mogli skrivati navdušenja niti naši kolegi iz tujine. Slovenska Epta je imela še dve predstavitvi. Koncertu klavirskega dua Alenke in Igorja Dekleve je sledila predstavitev najnovejše zbirke skladb za otroke Igorja Dekleve, Klavirskih risanic. Vrhunske skladateljske sposobnosti in tudi pianistično virtuoznost pa nam je dokazal Janez Matičič, ki že vrsto let deluje v Parizu in se je zelo rad odzval vabilu slovenske Epte, da nas zastopa v Budimpešti.
Še ena ekskurzija v tujino je bila organizirana v slovenski Epti - tokrat v Varšavo, na prvo etapo 14. Mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina. Poročilo, ki ste ga brali v prejšnji Sagi, je nastalo prav po tem dogodku v začetku oktobra.
Vrhunec letošnjih aktivnosti slovenske Epte in hkrati tudi največje srečanje slovenskih klavirskih pedagogov doslej je bilo celodnevno druženje na glasbeni šoli Vič - Rudnik prejšnji mesec, 15. novembra, v Ljubljani. Dogodek, ki je pritegnil tudi medije, je spremljalo kakšnih 100 članov Epte, od katerih je bilo približno dvajset novih. Vsakega udeleženca je že ob vhodu čakal Bilten Epte, prva številka biltena Društva, v katerem bodo odslej dvakrat na leto zbrane najzanimivejše aktualnosti s področja klavirske pedagogike in klavirskega koncertiranja (in vsega, kar se neposredno navezuje na instrumente s tipkami). Prvo številko so na pot z izrazi podpore pospremili tudi 'glavni stebri' matične Epte - Carola Grindea, ustanoviteljica in sedanja podpredsednica Epte, Malcolm Troup, predsednik Evropskega sveta Epte in urednik Eptinega časopisa Piano Journal, svoje želje ob izidu prve številke pa nam je posredoval tudi Dominique Merlet, predsednik evropske Epte.
Bilten je razdeljen na več poglavij, ki bodo najverjetneje sčasoma postala redne rubrike. V Kroniki sta Radovan Škrjanc, urednik biltena, in Saša Potisk, tajnik društva, predstavila društvo in njegove dosedanje aktivnosti ter delovni načrt. Saša Potisk je pripravil tudi poročilo o delu društva, Hinko Haas pa je predstavil koncertni ciklus mladih pianistov Pianissimo, ki bo od januarja do aprila 2001 potekal na različnih glasbenih šolah, vanj bodo vključeni tudi štirje mladi slovenski profesionalci. Damjana Zupan, pomočnica urednika biltena, je pripravila poročilo o 22. Mednarodni konferenci EPTA v Budimpešti, temu pa so se pridružili tudi povzetki nekaterih zanimivih dogajanj v času konference: Karla Kadrijevič je napisala o predavanjih o Bartoku in klavirskih duih, Kristjan Borovšak je predstavil Alenko in Igorja Dekleva, Damjana Zupan predavanja o Chopinu, Lisztu in Stanislawskem, IgorDekleva klavirske skladbe Janeza Matičiča (vtise ob poslušanju Matičičevih skladb je zapisala tudi Elisabeth Eschwé, predstavnica avstrijske Epte in predavateljica na Konferenci), Olga Kous ni mogla skriti razočaranja nad organizacijskimi napakami gostiteljice, madžarske Epte, Erna Lukač je napisala povzetek predstavitve ruske klavirske šole, Hajnalka Magyar je predstavila koncert mladih pianistov, nagrajencev, Zorana Cotič pa predavanje o Schubertu.
Poročilo o petem Svetovnem kongresu klavirskih pedagogov, ki ga je - tokrat v Las Vegasu - organiziral Benjamin Šaver, lahko preberemo v prispevku Igorja Semeta, več o Benjaminu Šavru, njegovih pogledih na klavirsko pedagogiko, pianiste, publiko ... in o njegovih najnovejših projektih pa lahko izvemo iz intervjuja, ki ga je s Šavrom pripravila Damjana Zupan. Da je Chopinovo klavirsko tekmovanje zares najbolj prestižno tovrstno tekmovanje na svetu, lahko razberemo iz daljšega prispevka Saše Potiska, v katerem zvemo (skorajda) vse o zgodovini tega tekmovanja, v nadaljevanju pa sledi ocena 2. etape (ki si jo je Potisk ogledal v živo) z zanimivo pripovedjo in opisom igre vsakega tekmovalca. Aleksandra Naumovski je v prispevku Igrajmo se, da se naučimo predstavila svojo klavirsko metodiko za najmlajše, ki je nastala na osnovi večletnega dela s štiriletniki.
Poleg Chopina pa letošnje leto, ob 250-letnici njegovega rojstva, prežema tudi duh Bacha. Videti je, da se slovenskim pianistom ob Bachovem imenu kar rada porodi asociacija na znanega interpreta Bachovih del, Glenna Goulda, o katerem sta pisali Metka Lebar in Damjana Zupan. Slednja je zbrala tudi večino novic ob koncu biltena: predstavitev novih plošč pri nas (CD klavirskega dua Aci Bertoncelj - Hinko Haas - o njem Radovan Škrjanc, ter prvenec Zoltana Petra) in novih plošč pianistov na tujem, objava rezultatov s klavirskega tekmovanja v Leedsu v Angliji ter napoved mednarodnih tekmovanj v naslednjem letu, nagrade revij Gramophone ter Classic Record Collector in še nekaj krajših novic.
Jedro prvega Biltena Epte pa je razpored dogodkov, ki so jih za Prvi slovenski klavirski dan oblikovali organizatorji dneva: Karla Kadrijevič (tudi povezovalka programa), Igor Dekleva, Bojan Glavina in Janja Galičič. Po pozdravnem nagovoru tajnika Društva, ki je obenem tudi ravnatelj šole gostiteljice, smo poslušali predavanje Jakše Zlatarja, profesorja klavirja in klavirske metodike na glasbenih akademijah v Zagrebu in Ljubljani. Predstavil je svoje knjige o metodiki klavirskega pouka ter o interpretaciji, katerih jedro je ruska pianistična šola - z glavnimi predstavniki Pelermanom, Timakinom in zlasti Neuhausom. Klavirski dan je imel v programu kar nekaj nastopov mladih pianistov. Zastopane so bile glasbene in srednje glasbene šole z različnih koncev Slovenije. Prvi nastop ni bil tako tematski, zato pa smo slišali raznovrstne skladbe skladateljev Marjana Kozine, Žige Staniča, Bojana Glavine, D. Pejačevića, Janeza Matičiča in Mauricea Ravela. Klavirskemu koncertu so se pridružili zvoki čembala - Luca Ferrini iz italijanskega Tržiča nam je najprej orisal zgodovino čembala, nato pa z recitalom skladateljev iz različnih obdobij ponazoril razvoj čembalistične literature.
Občni zbor članov Društva je potrdil Dubravko Tomšič za častno članico Društva, izvoljeni pa so bili tudi organi Društva do leta 2002 (volitve potekajo vsaki dve leti): na željo dosedanje predsednice, Tatjane Ognjanovič, je bil na njeno mesto sprejet Igor Dekleva, redni profesor za komorno klavirsko igro na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki letos praznuje tudi 40-letnico umetniškega delovanja. Za njegovo pomočnico je bila predlagana Damjana Zupan, podpredsednica Majda Jecelj in tajnik Saša Potisk pa bosta še naprej nadaljevala uspešno zastavljeno delo. Odbor ima tudi nekaj novih članov - odslej so to Hinko Haas, Tatjana Šporar Bratuž, Bojan Glavina, Jožica Grebenšek, Erna Lukač, Karla Kadrijevič in Jasna Kalan.
Popoldne ter večer klavirskega dne so spet oblikovali koncerti. Največ poslušalcev - tudi staršev nastopajočih - so pritegnile predstavitve novih notnih zbirk. Pod delovnim naslovom Slovenski skladatelji za naše najmlajše pianiste so se predstavili štirje skladatelji. Bojan Glavina, klavirski pedagog in korepetitor na CVG Koper ter tudi urednik Primorskih sozvočij - glasila Zveze primorskih glasbenih šol, je svojo skladateljsko subtilnost predstavil s pomočjo mladih pianistov, ki so igrali skladbe iz njegove Idrijske suite in najnovejše zbirke (tudi bogato likovno opremljene) Drobtinice. Igorja Deklevo so navdihnile barve in njihovo povezovanje s tonskimi lestvicami, plod te inspiracije pa smo slišali v skladbicah iz zbirke Klavirske risanice in Suita v barvah, ki je sestavljena iz prve skladbe vsakega poglavja Risanic (Bela, Modra, Rdeča, Zelena, Rumena in Rjava). Nekoliko bolj konvencionalen pristop v skladanju ima Peter Kopač, ki je v glavnem sam zaigral Dvanajst preludijev za klavir. Tematiko pa je sklenil Alojz Srebotnjak, redni profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Zbirko Scherzzando je pospremil z lastnimi ilustracijami ter tudi z izvirnimi naslovi skladb (Kukavica poje blues, Bach v zrcalu, Ping-pong etuda, Hudič brusi babi jezik ...), ki so kljub miniaturnosti mlademu pianistu tako tehnični izziv kot tudi priložnost za iskanje tonskih odtenkov.
Večer se je nadaljeval z igro mladih pianistov - slišali smo tudi študente z Akademije -, za spremembo od prejšnjih nastopov pa so tokrat pianisti nastopali v dvoje. Slišali smo klavirske duete od dunajskih klasicistov in - recimo - Dvořaka ter Brahmsa do jazzovskega skladatelja Schmitza in Štirih elementov Bojana Glavine.
Klavirski dan je zaokrožil pestra dogajanja z večernim recitalom 'profesionalke'. Tatjana Ognjanovič nam je zaigrala klavirska dela Lucijana Marije Škerjanca, s katerimi je počastila tudi 100-letnico skladateljevega rojstva.
Uspeh prvega slovenskega klavirskega dne je potrdil pozdravne besede tajnika Društva, zapisane v Biltenu. V njih je Saša Potisk poudaril, "da je EPTA naša priložnost. Ponuja prostor za soočanje mnenj, za izmenjavo vtisov in izkušenj, kakor tudi kritje za vse tiste strokovne akcije, ki jih znotraj naših običajnih delovnih nalog težje izpeljemo. Zelo sem vesel, da ji je v Sloveniji uspelo poiskati vzgibe za aktiviranje skritih ustvarjalnih potencialov in je na dobri poti, da postane vodilno strokovno gibanje na področju pianistike pri nas."
Damjana Zupan