Letnik: 2000 | Številka: 12 | Avtor/ica: Jane Weber

Wayne Erbsen

OLD TIME SONG BOOK

Music Sales, 2000

Wayne Erbsen že od zgodnjih šestdesetih let dela kot glasbeni učitelj in poučuje bluegrass in staro countryjevsko glasbo. Trenutno na šoli Warren Wilson College v mestu Swannanoa v Severni Karolini vodi poseben apalaški glasbeni program. Študentje so tako navdušeni nad njegovim delom, da kroži šala, da bi Erbsen še žabo naučil igrati. Erbsenove knjižne izdaje, ki jih včasih spremljajo tudi nosilci zvoka, so preproste in široko uporabne tako za glasbenike začetnike kot za prekaljene mojstre, ki bi se radi spomnili kakšne stare zaprašene melodije, in konec koncev za novinarje in zgodovinarje. Posebno vrednost imajo zaradi številnih podatkov in fotografij velike zgodovinsko dokumentarne vrednosti.

Dejstvo je, da celo velik del ameriškega alternativnega countryja, ki je v modi v zadnjih letih in mu kritiki pripisujejo veliko vrednost, temelji prav na tej glasbi. Pesmarica Old Time Song Book, ki jo je leta 1981 za založbo Music Sales pripravil Wayne Erbsen, je zdaj vnovič izšla in med drugim prinaša notne zapise skladb Charlieja Poola, Johna Carsona, Walterja Davisa in skupine Gid Tanner and His Skillet-Lickers. Seveda se nam lahko ob takšnih knjižnih izdajah porodi vprašanje, kakšen pomen ima takšna knjižica. V prvi meri je, razumljivo, kajpak namenjena (ameriškim) glasbenikom, zaradi razmeroma bogatega spremnega besedila, s katerim so opremljene preproste notacije, pa bo dobro rabila tudi drugim resnejšim poslušalcem, ki radi odkrivajo glasbene korenine stare ameriške glasbe in iščejo glasbo, ob kateri so se učili in iskali navdiha Jerry Garcia, David Grisman in konec koncev Bill Monroe, če naštejem samo nekaj imen, ki mi najprej pridejo na misel. Erbsen je to drobno, a izjemno uporabno knjižico razdelil na osem smiselnih celot: minstrel songs, dance tunes, ballads (v knjižici je na primer tudi nekaj besed o baladi Pretty Saro, ki velja za eno lepših in verjetno prihaja iz Anglije; pred kratkim smo jo lahko slišali na radijskem koncertu Chrisa Jonesa, in sicer v a capella različici, ki pa ji je Jones v drugem delu le dodal tudi nekaj svojega; skladbo so prvič zapisali v pesmarice leta 1910), knockdown tunes, ticklin' songs, old-fashioned parlor songs, lonesome tunes in gospel songs. S takšno razdelitvijo je pokril malone celotno sliko ameriške hribovske glasbe.

Erbsenov pristop ima v osnovi trdne temelje in velikokrat zadeva jedro same snovi, zato Erbsenova knjižna dela včasih spominjajo celo na pionirske napore kakšnega Paula Oliverja, le da govorijo o še bolj spregledani glasbi in v bolj preprostem slogu, sploh značilnem za ameriške avtorje. Izdaja ima hkrati tudi podobno vlogo kot transkripcije bluesovskih besedil iz predvojnega obdobja, ki jih je v celi vrsti knjig zbral R. R. MacLeod. Pomaga nam vsaj približno razumeti, o čem so prepevali pred leti v neki oddaljeni deželi, in razkriva, kje koreninijo najlepša poglavja današnje glasbe Emmylou Harris, Chrisa Jonesa, Doca Watsona in drugih (www.musicroom.com).

Jane Weber