ZOLTAN PETER

Liszt, Krombholz

Založba kaset in plošč RTV Slovenija, 2000

Zoltan Peter, v Subotici rojeni madžarski pianist, ki se je šolal v Novem Sadu, zdaj pa - potem ko je študij klavirja končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani - že nekaj let deluje v Sloveniji, je pred kratkim pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izdal prvo samostojno ploščo. Njegov pristop do izdelka je celosten, tako kot je bila celostna osebnost Franza Liszta (1811-1886), čigar skladbe - skupaj s 'potpourijem' še enega madžarskega skladatelja, Károlya Krombholza (1905-1991) - zaokrožajo vsebino plošče. V notranjosti lepo oblikovanega ovitka (portret pianista na naslovni strani je posnel Jane Štravs, oblikovalka pa je bila Melita Jurca) najdemo pianistovo 'ubesedeno interpretacijo'. Misli o skladateljih in njunih skladbah dopolnjujejo klavirsko interpretacijo in delujejo kot komentirani nastop, ki nam približa ne le skladateljeve, temveč tudi interpretove namene. Za nameček pa na hrbtni strani najdemo tudi podatke o založnikih posameznih skladb - še en izraz pianistove zavezanosti avtentični interpretaciji.

V prvi skladbi z albuma, Lisztovi Dantejevi sonati (najverjetneje po Dantejevi Božanski komediji) je po pianistovih besedah osnovna kromatična tema "simbol skupnega božanskega porekla dobrega in zla". Interpretacija skladbe Zoltana Petra je pravi 'tour de force', v katerem skuša klavirski zvok transcendirati samega sebe in prebiti zid, v katerega je ukleščen - v realnih dimenzijah studia.

Danteju sledi Hugo – Lisztove uglasbitve pesmi v klavirski verziji. K še večji popolnosti opreme albuma bi prispevala besedila teh pesmi, ki so navdihnila šest čudovitih skladb. Prava sreča, da jih je odkril pianist Z. Peter, ki nam na posnetku razkriva bogastvo teh (malo znanih) skladb. Skladbe najlepše zazvenijo, ko jih pianist izvaja z občutkom za liriko Schumannovih 'Lieder' ali dramatiko nekaterih Schubertovih in s smislom za široko pete fraze Duparcovih melodij. Seveda pa je podlaga vsemu lisztovska neprekosljiva tehnika. Zadnja skladba iz 'pesmi za klavir' tako že napoveduje naslednji cikel - virtuozne Paganinijeve etude. Te pianistu zazvenijo jasno in čisto v zavidanja vredni klavirski tehniki. Zoltan Peter nam tako razkriva tudi karakter teh etud (zlasti od druge etude dalje) - preveva jih humornost, zaradi katere si lahko interpretacijo teh šestih skladb izberete za idealnega 'vzpodbujevalca pozitivne energije'. Občutek teže in gostote ob poslušanju Dantejeve sonate se tako povsem razkropi, dokončno transcendenco pa dobi v 'neskončni lahkosti bivanja' zadnjih treh etud. Obenem pa se ob vsej preobrazbi, ki jo začutimo ob poslušanju plošče, tudi pianist na simbolni ravni vrne domov. O tem priča tudi podatek, da je bil skladatelj zadnjih treh portretov, Károly Krombholz, rojen na Madžarskem, kot pedagog pa je deloval v - Zoltanu dobro znanih mestih - Novem Sadu, Beogradu in Subotici. Skladbe Krombholza lahkotnosti in rahlemu pridihu salonskosti navkljub zahtevajo virtuoza - in najdejo v Z. Petru pravega mojstra, ki te zahteve tudi odlično obvlada.

Damjana Zupan