BIG JOE WILLIAMS AND FRIENDS

Going Back To Crawford

Arhoolie, 1999

Založba Arhoolie iz Kalifornije, ki ravno te dni praznuje štiri desetletja dela, je resnično posnela veliko glasbe in verjetno še ni čas, da bi tukaj in zdaj dajali končno oceno o njenem pomenu in vlogi. Dejstvo je, da veliko dobre glasbe ne bi slišali, če je Chris Strachwitz ne bi zapisal v zgodovino s tem, ko jo je posnel. In že to je veliko! Konec leta 1960 je bil prav Big Joe Williams eden prvih velikanov bluesa, ki jih je snemal Strachwitz. Williams je namreč prišel v Kalifornijo s trebuhom za kruhom in snemal za vsakogar, ki mu je hotel poravnati kakšen neplačan račun in ga tako spraviti iz zapora. Manj znano je, da je bil Big Joe Williams tudi iskalec bluesovskih pevcev in producent. Leta 1971 je organiziral snemanja v Crawfordu in Starkvillu v Misisipiju in ob Strachwitzovi pomoči posnel nekatere nadarjene sosede in sorodnike (Glover Lee Connor, Austen Pete in Amelia Johnson) v upanju, da bo to glasbo nekoč slišal širni svet. Gre torej za zbirko terenskih in radijskih posnetkov zelo avtentičnega in surovega akustičnega bluesa. Big Joe Williams se je v zgodovino bluesa sicer zapisal kot pevec z občutkom in kitarist, ki je igral na nenavadno, doma prirejeno 9-strunsko kitaro (ta je danes v muzeju bluesa v Clarksdalu), ljubitelji te glasbe pa ga poznamo predvsem po skladbi Baby Please Don't Go, ki jo je velikokrat igral tudi na evropskih turnejah in jo po navadi začinil s kakšnim sočnim komentarjem. Zelo jezen je bil namreč na Josha Whita in podobne trubadurje, ki so blues zelo prilagodili evropskemu ušesu in omilili ostrino. Da ne bo pomote, to nikakor ni najbolj referenčna zbirka Williamsovih posnetkov, je pa zanimiva za poznavalce. Williams se je na enem od številnih snemanj srečal celo z Bobom Dylanom, skupaj sta posnela skladbo Sittin' On Top Of The World, vendar tega posnetka tukaj ne boste našli (Arhoolie, 10341 San Pablo Avenue, El Cerrito, CA 94530, USA; www.arhoolie.com).

Jane Weber