BLACKOUT 007

Tvornica, Zagreb, 24. 11. 2000

Tole besedilo sicer nastaja v trenutku, ko misli ocenjevalca niso najbolj naklonjene zagrebškemu življu, a to nenaklonjenost gre pripisati zagrebškim rokometašem in komentatorjem njihove televizije, nikakor pa ne zagrebški koncertni publiki in raperskim nastopačem iz vseh predelov Hrvaške. Sedma obletnica radijske oddaje Blackout Rap Show, ki je dala krila hiphoperskemu brbotanju po vsej Hrvaški, seveda s poudarkom na urbanih sredinah v Zagrebu, Splitu, na Reki in v Osijeku, je dala dober povod za pregledni koncert vsega, kar v lijepi njihovi rapa in brejka. V fenomenalen koncertni prostor – prostor, kot je Tvornica, je v Ljubljani še vedno moker sen – se je na petkov večer nagnetlo kakšnih 2000 žura željnih gledalcev.

Število nastopajočih zasedb je bilo le za približno 83-krat manjše, od šestih popoldne do polnoči si je v divjem, desetminutnem tempu mikrofon podajalo kar 24 zasedb, od mladih in še neuveljavljenih Cromega, ki so party začeli, do super zvezd Bolesna brača, ki so uradni del večera končali. In kakšen je hrvaški hip hop ob koncu leta 2000? O popularnosti in kvantiteti pričata že številki nastopajočih in obiskovalcev, kar se tiče kvalitete, pa je opazen precej velik razkorak med najboljšimi in mlado gardo. Opazno prevladujoči trendi med hrvaškimi raperji so trda linija, postavljaštvo, napihovanje egov in čim glasnejše kričanje v mikrofon. Za kakšno bolj umirjeno reminiscenco in pozitivno poemo v Tvornici ta večer ni bilo prostora, razen tria Elemental, pri katerem smo na odru videli tudi edino rapajočo gospodično v vsem »line-upu«. Hrvaški hip hop je torej še bolj moška domena kot slovenska politika, dolgourno (in na trenutke, predvsem ob medsebojnem trepljanju treh reških moštev že kar duhamorno) moško bratenje na odru pa sta vsaj malo popestrili dve breakdancerski zasedbi, Megablast in Freestyle Kings.

Publika je sicer pridno ploskala in sodelovala z vsemi nastopajočimi, a najbolj huronskega pozdrava so bili vendarle deležni raperji iz velike četvorke: Nered i Stoka, Tram 11, Blackout 00 in Sick Rhyme Sayazz. Prva dva sta povzročila edini incident večera (stol, ki ga je z odra zalučal Stoka, je prebil glavo eni od obiskovalk), druga dva sta nam predstavila mlado moč, ne več kot desetletnega pobčka, ki je na pamet žebral vsa njuna besedila, Blackout 00 so bili standardno dobri, najbolj komunikativna in prepričljiva pa sta bila bolna brata Bizzo in Baby Dooks, čeprav si titulo prvega hrvaškega mojstra ceremonij še vedno nedvomno zasluži tramvajec Target, ki je s kratkimi freestyli povezoval celotno dogajanje. Ob koncu večera smo bili zmerno do pretežno zadovoljni, v primerjavi s koncertno predstavitvijo projekta 5 Minutes of Fame v Križankah pa lahko ugotovimo, da imajo Hrvati res več zasedb kot mi, a je razlika med najboljšimi in drugimi precej večja kot pri nas. Vsi skupaj pa gremo naprej - in tako je tudi prav.

napo.lee.tano