Kozmična Amerika

The Carter Family

Kraljevska družina countryja

Družina Carter je bila najvplivnejša družinska zasedba v vsej zgodovini countryja. V tej glasbi je določila vlogo glasov, glasbil in postavila standarde, ki so veljali več kot pol stoletja. Skladba Wildwood Flower je še danes ena prvih skladb, ki se jih učijo mladi countryjevski kitaristi.

Glasba družine Carter se mi je zdela že ob prvem poslušanju nekaj posebnega. Šla je hitro v uho, v primerjavi z glasbo Jimmieja Rodgersa pa se mi je zdela še bolj prvinska in hribovska. Ob nekaterih skladbah sem se kar zdrznil zaradi njihove užitkarske naravnanosti, ki smo jo pozneje lahko srečali na ploščah bratov Louvin, Emmylou Harris in podobnih pevcev. Jimmie Rodgers in družina Carter sta se pozneje celo srečala na skupnem snemanju.

Ob podrobnejšem poslušanju in preučevanju nam hitro postane jasno, da so imeli Rodgers in Carterjevi zelo različni glasbeni viziji. Nikomur v družini Carterjevih, na primer, ni bilo do jodlanja, Rodgers pa ni maral gospelovskih pesmi. Že ta podatek govori o zelo širokem obzorju countryja in raznovrstnosti vplivov. Zakladnica The Carter Family je veličastna in od vsakega morebitnega poslušalca ne moremo pričakovati, da bo segel kar po vseh ploščah. Ta glasba je pravzaprav tako posebna, da jo lahko slišiš samo enkrat in si jo zapomniš za vedno, bodisi da ti je bila tako všeč ali pa da ti je šlo nosljajoče petje hribovcev tako na živce, da si ga nikoli več ne želiš slišati. Ob glasbi The Carter Family sem preživel ure in ure, najbolj presenečen pa sem bil, ko sem v arhivu Radia Slovenija našel posnetke neke naše citrarke in pevke, ki je zvenela, kot bi poslušal Saro Carter, čeprav sem prepričan, da zanjo ni niti slišala. Družinski poglavar A. P. Carter je v apalaškem gorovju in v neposredni bližini družinskih domov v Virdžiniji in Tennesseeju zbral več sto starih ljudskih pesmi britanskega izvora. Vdahnil jim je nove sveže aranžmaje in tako te stare melodije in življenjske zgodbice ohranil za prihodnje rodove. Ljudske skladbe so postale pesmi družine Carter. Alvin P. Carter je bil sramežljiv pevec cerkvenega gospelovskega kvarteta, pel je bas in bariton, žena Sara in svakinja Maybelle pa sta bili zadržani podeželski dekleti. Vsi trije so peli prelepe harmonije, ki so vplivale ne samo na glasbo tridesetih in štiridesetih let 20. stoletja, ampak je njih odmev čutiti tudi v poznejši glasbi. Woody Guthrie, Bill Monroe, The Kingston Trio, The New Lost City Ramblers, Doc Watson, Bob Dylan, Gillian Welch in Emmylou Harris je samo nekaj glasbenikov, ki so kariere zgradili na temeljih družine Carter. Poznavalci venomer ponavljajo, da bi bila glasba Amerike brez družine Carter revnejša. Bob Dylan je že pred leti napovedal, da bo - podobno kot za ploščo pesmi Jimmieja Rodgersa - k sodelovanju povabil druge glasbenike in izdal kompilacijsko ploščo v spomin družini Carter.

Izvirna zasedba The Carter Family je tako kot Jimmie Rodgers prvič snemala avgusta leta 1927, razpadla pa je leta 1943. Večina mlajših poslušalcev je njeno glasbo spoznala ob izjemno vplivni plošči Will The Circle Be Unbroken skupine Nitty Gritty Dirt Band, na katere snemanju je bila tudi Maybelle Carter. Na naših odrih so se skupine The Carter Family spomnili bratje Holmes. Na skoraj vsakem koncertu so zaigrali instrumentalno različico skladbe Wildwood Flower, seveda pa je duha The Carter Family čutiti tudi na vsakem koncertu bluegrassa. Mojstra igranja v slogu flatpicking Dan Crary in Beppe Gambetta sta nam pred kratkim tako zaigrala skladbo Jimmy Brown, The Newsboy.

Jane Weber

Izbrana diskografija, videografija in bibliografija

The Carter Family, Anchored In Love (1927-1928) (Rounder 1064)

The Carter Family, My Clinch Mountain Home (1928-1929) (Rounder 1065)

The Carter Family, When the Roses Bloom in Dixieland (1929-1930) (Rounder 1066)

The Carter Family, Worried Man Blues (1930) (Rounder 1067)

Naštete štiri plošče po mnenju poznavalcev glasbe dvajsetih in tridesetih let prinašajo najboljše posnetke družine Carter in sodijo med klasične izdaje, ki jih ne bi smel spregledati noben poslušalec starega countryja. Tu so zbrane skladbe Keep On The Sunny Side, The Storms Are On The Ocean, Wabash Cannonball, Worried Man Blues in druge. Če vam je glasba The Carter Family - vsega skupaj je bilo posnetih kakšnih 300 pesmi - posebno pri srcu, vam priporočam še te izdaje:

Flatt and Scruggs, Songs of the Famous Carter Family (Sony): Maybelle Carter poje in igra z razvpito bluegrassovsko zasedbo.

The Carter Family, On Border Radio, Vol. 1 (Arhoolie 412): Izdaja kalifornijske založbe Arhoolie prinaša radijske posnetke (Arhoolie, 10341 San Pablo Avenue, El Cerrito, CA 94530, USA; www.arhoolie.com).

Sara and Maybelle Carter (Bear Family 15471): Sara in Maybelle sta v poznih šestdesetih letih nastopili na festivalu v Newportu (Bear Family, PO Box 1154, D-27727 Hambergen, Germany).

Maybelle Carter, Wildwood Pickin’ (Ace/Vanguard 77021): Maybelle Carter na tej plošči, posneti sredi šestdesetih let na festivalu folka v Newportu, igra svojo glasbo in govori o njej (www.acerecords.co.uk; www.statera.si).

The Carter Family, Best of the Best of the Original Carter Family (King 1478): Če bi radi imeli v zbirki samo eno dovolj referenčno izdajo, vam priporočam ploščo založbe King.

Eric Thompson, Flatpicking Guitar Country Style (Stefan Grossman’s Guitar Workshop): Igranje v slogu flatpicking, ki ga je popularizirala Maybelle Carter s kitaro Gibson L-5, je danes priljubljeno predvsem v bluegrassu. Nekateri glasbeniki (Clarence White, Tony Rice, Dan Crary, David Grier in drugi) so ga temeljito dopolnili, med boljše kitariste tega razmeroma preprostega sloga sodi tudi Eric Thompson. Na videokaseti Grossmanove založbe vas bo popeljal skozi različna obdobja in slogovne značilnosti od Maybelle Carter do Doca Watsona. Maybelle Carter je osnovno melodijo igrala na basovskih strunah, kitaro pa je imela uglašeno nekoliko niže od navadne uglasitve (www.guitarvideos.com).

Fred Sokolow. The Carter Family Collection. Hal Leonard, 1999.: Knjigo o glasbeni družini Carter piše Charles Wolfe, in verjamem, da bo tako dobra, kot so vsa njegova dela. Zbirka pesmi, ki jo je pred kratkim pripravil Fred Sokolow, je tako za zdaj ena najprimernejših publikacij za ljubitelje glasbe družine Carter. V knjigi je zbranih 32 pesmi iz različnih obdobij te zasedbe v natančnih notnih zapisih z avtentičnimi uglasitvami in podrobnostmi, ki zadevajo glasbo. Prinaša tudi nekaj redkih fotografij, diskografijo, uvod v glasbo Carterjevih in poglobljeno analizo, ki nam razkrije marsikatero skrivnost o ameriški glasbi dvajsetih in tridesetih let. V katalogu založbe Hal Leonard je tudi manj obsežna knjižica z naslovom The Original Carter Family, ki prav tako prinaša notne zapise, glasbo in kariero družine Carter pa nam v besedi predstavlja nihče drug kot Johnny Cash (www.halleonard.com).