MARIANNE FAITHFULL

Vagabons Ways

It/Virgin, 1999

Marianne Faithfull je ikona rocka, ki se ji je kljub zlorabi vseh mogočih opojnih substanc uspelo zelo lepo postarati. Pri triinpetdesetih je tako posnela novo ploščo, s katero samo potrjuje skoraj kultni status, ki ga ima, odkar je leta 1979 posnela sijajno ploščo Broken English.

Ja, po eni strani bi jo glasovno in interpretacijsko lahko primerjali z Brechtovo muzo Lotte Lenya, po drugi strani pa z njej ljubim Leonardom Cohenom, čigar skladbo Tower of Song je uvrstila na svoj najnovejši glasbeni izdelek. Toda najbolj je Marianne seveda podobna sebi in tudi tokrat na plošči »prodaja« koščke lastne bogate mitologije: v naslovni skladbi pripoveduje žalostno zgodbo mlade upornice, Roger Waters ji je podaril skladbo Incarceration of a Flower Child, tretja po vrsti nosi naslov File It Under Fun from the Past, četrta pa je namenjena Electri. Upam, da ste dobili vsaj približno predstavo.

Toda Marianne počenja to tako nenarejeno, tako prepričljivo in s tako prefinjenim občutkom za izbor in razvrstitev skladb, da poslušalca že s prvimi takti in z raskavim glasom, ki je prestal marsikaj, ujame v čarni ris in ga ne spusti do konca. Brez dvoma, njena najpomembnejša odlika je še vedno sijajna interpretacija, šele nato prideta na vrsto razkošna glasbena spremljava in produkcija, ki je delo Marka Howarda, četudi presenetljivo spominja na značilne prijeme Daniela Lanoisa. Vendar tudi ta ne manjka, čeprav je tokrat prisoten predvsem kot avtor ali soavtor treh skladb in glasbenik.

Toda Vagabond Ways je predvsem Mariannina plošča, kajti gre za žensko, ki si zmore tudi izposojene skladbe prisvojiti tako, da jih lahko potem poistovetimo samo še z njo. Tokrat ji je znova imenitno uspelo.

Jure Potokar