LOUSIANA RED and LEFTY DIZZ

Walked All Night Long

Blues Alliance/Intek, 1998

Omenjena plošča je plošča spomina; plošča trenutka, ki je ostal zapisan sredi sedemdesetih let; zapis dveh naključnih mojstrov bluesa, ki sta našla skupno vizijo v enem izmed klubov sredi New Yorka in nato vse te zvoke prenesla tudi na trak. Pravzaprav ni bilo potrebno nobeno skupno preigravanje številnih skrivnosti bluesa, ampak je bil potreben le trenutek in tisti občutek kohezije in razumevanja - in vsa stvar je stekla sama od sebe. Zato je ta folk blues preprost, iskren in poudarjeno čustven. Je glasba, ki jo je moč slišati v številnih zakajenih klubih ameriških metropol in lesenih barakah vzdolž reke Misisipi. In nenazadnje, plošča je odsev življenja in usode, ki je spremljala oba akterja. Red v pesmih manifestira svoje življenje, ki je že od samega začetka zaznamovano s tragedijo in samoto (mati je umrla ob porodu, očeta mu ubije Ku Klux Klan). Postal je sirota, odšel na cesto in prepotoval velik del domovine; kitaro se je učil igrati pri Johnu Leeju Hookerju, Elmorju Jamesu in, še najbolj opazno - pri Muddyju Watersu. Največji pedigre Leftyja Dizza je bilo njegovo sodelovanje v skupini Juniorja Wellsa. Vse te izkušnje sta prinesla s seboj v klub Old Reliable, jih združila in posnela zelo dinamično ploščo, ki je izraz zelo iskrenega prijateljstva in vživetja v posamezne pesmi. Te odpirajo dokaj znane elemente osamljenosti, večnega popotovanja, kratkih intimnih trenutkov in dogodkov, ki jih glasbenik razume zelo svoje. Tako mu lahko majhen in za mnoge nepomemben trenutek, popolnoma preprosta vsakodnevna stvar pomeni zelo veliko, in v njej odkrije snov za novo pesem. Nedvomno je plošča skrita mojstrovina, skupek posnetkov, ki so na srečo ugledali luč sveta; je nekrolog kitaristu Leftyju Dizzu (1937-1993), ki ga le redko zasledimo v enciklopedijah bluesa.

Gregor Bauman