Letnik: 2000 | Številka: 2 | Avtor/ica: Rajko Muršič
TOMASZ STANKO
From the Green Hill
ECM/Statera, 1999
Če združimo izvrstno mednarodno zasedbo z glasbeniki in glasbenico, ki izhajajo iz različnih glasbenih okolij in imajo precej različne izvajalske izkušnje (Tomasz Stanko: trobenta; John Surman: bariton saksofon, bas klarinet; Dino Saluzzi: bandoneon; Michelle Makarski: violina, Anders Jormin: kontrabas; Jon Christensen: bobni), prostor med filmsko in improvizirano glasbo, značilne odseve evropskega jazza in jazz rocka, žlahtni del tradicije sodobne in pretekle komorne glasbe ter nezgrešljivo slovansko taktirko, dobimo izvrstno zvočno mešanico.
Poljska je tista dežela sodobnega evropskega jazza, ki je v naši percepciji daleč od osrednjega dogajanja, vendar po strahotni krivici. Ko bi le (lahko) bolje (s)poznali legendarnega Krzysztofa Komedo, ki je sredi šestdesetih let stopal po enakih poteh free jazza kot kakšna John Coltrane ali Cecil Taylor in obenem neumorno pisal neminljivo filmsko glasbo! Tej se je njegov rojak Tomasz Stanko priklonil že z delom Litania. Toda tudi plošča From The Green Hill marsikaj dolguje Komedovi dediščini, saj se je Dino Saluzzi dvakrat poigral z naslovno temo Komedove Litanie.
Velik del glasbe na plošči From The Green Hill je povezan bodisi z gledališčem bodisi s filmom. Morda velja posebej izpostaviti Stankovo Love Theme from a Farewell To Maria in komad Roberto Zucco. Pri tem delu je težko določiti mejo med filmsko glasbo, jazzovskimi nastavki in komorno glasbo tega stoletja. A to sploh ni pomembno. Glasba Stankovega orkestra je vseskozi prepričljiva, v nekoliko temačnih in nevsiljivih aranžmajih, a zato toliko bolj prefinjena in po svoje celo igriva. Skleniti, da je to še eno vrhunsko delo poljskega mojstra, ki je očitno v zenitu ustvarjanja, je skorajda premalo. From The Green Hill je klasika.
Rajko Muršič