KEN VANDERMARK’S SOUND IN ACTION TRIO

Design In Time

Delmark/Statera 1999

Design in Time je precej nenavadna plošča za založbo Delmark, kajti gre za glasbo, ki jo je zaradi več stvari mogoče opredeliti kot improvizirano in radikalno tako s stališča zasedbe kot tudi s stališča skladb in njihovih avtorjev. Ken Vandermark je mladi pihalec iz Chicaga, ki glasbeno snovanje očitno naslanja na zglede nekaterih zvočno najradikalnejših velikanov iz jazzovske zgodovine, pri tem pa posega tudi po prav takih zasedbah. Tokrat je za sodelavca izbral dva bobnarja: v levem kanalu igra njegov mladi kolega Tim Mulvenna, v desnem pa šestinšestdesetletni Robert Barry, ki je v petdesetih bobnal tudi v tedaj nastajajoči Sun Ra Arkestri. Vandermark se je navdušil nad fluidnim, elegantnim in varljivo subtilnim bobnanjem, ki nenehno spreminja smer in silovitost, ne da bi kdaj izgubilo temeljni swing. Poskusila sta z več basisti, toda stvar se ni obnesla. Zato pa se je vse spremenilo z naključnim prihodom Mulvenne, ki bobna na Barryju podoben način, in nastal je trio Sound in Action.

Vandermark je za ploščo Design in Time izbral štiri dovolj zanimive lastne skladbe, toda najbrž so bolj od teh pomembne zanimive priredbe Suna Raja, Alberta Aylerja, Dona Cherryja, Theloniousa Monka in še zlasti Ornetta Colemana, ki je avtor kar treh. Zdi se tudi, da so prav Colemanove skladbe najbolj učinkovito in prepričljivo izvedene, čeprav to velja tudi za sijajno priredbo Monkove skladbe Green Chimneys. Morebiti je tako zato, ker so vse te skladbe izrazito ritmične in jim nenavadna zasedba dveh bobnarjev in pihalca daje dovolj samosvojo, vendar še vedno zelo razpoznavno zvočnost, ki jo v drugem kontekstu poznamo tudi v izvirnikih in drugih priredbah.

Design in Time je nenavadna, drzna in zvočno zelo učinkovita plošča, kakršnih v zadnjih letih iz Chicaga nismo več vajeni, čeprav je bilo mesto nekoč pomembno središče nove, improvizirane glasbe.

Jure Potokar