LILA DOWNS

Yutu tata, Arbol de la Vida

Samozaložba, 1999

Mehiška glasbenica in antropologinja Lila Downs je v letih 1996-1997 s štipendijo mehiškega ministrstva za kulturo preučevala indijanske kodekse iz predkolumbovskega obdobja v mehiški državi Oaxaca, kjer je bila tudi rojena. Indijanci seveda pravil in spoznanj niso zapisovali na način, kakršnega poznamo v Evropi, ampak so jih širili predvsem z legendami v ustnem izročilu in z risbami.

Ena od takih legend tako govori, da je človeško življenje nastalo iz drevesa, upodobljena pa je na kodeksu Vindobonensis. Gre za drevo življenja, po katerem je dobil ime drugi CD glasbenice, kot nekakšno glasbeno poročilo raziskave. Yutu tata, Arbol de la vida, Tree of Life - eno ime v treh jezikih, ki opredeljujejo kulturo Lile Downs, po materi Indijanke iz Oaxace, po očetu Američanke iz Minnesote in po zemljepisni lokaciji prebivalke Mehike, države na sami meji med anglosaksonsko in hispansko kulturo. Lila Downs na plošči zato ne poje le v španščini, ampak tudi v jezikih zapotec, mixtec in nahuatl, aranžer Paul Cohen pa je izbral za glasbeno spremljavo pesmi predvsem indijanska glinena ter lesena glasbila.

Lila Downs je za sedem od trinajstih skladb na plošči napisala besedila in pri tem izhajala iz indijanskih legend. Življenje se v njih prepleta tudi s smrtjo, ki je glasbenici dovolj znana iz časov, ko je za Indijance iz domače vasi prevajala ameriške mrliške liste, izdane za sorodnike, ki so umrli v emigraciji v ZDA. Smrt v njenih pesmih ni zato niti slučajno tako vesela, kot jo sicer poznamo iz mehiške kulturne dediščine.

Lila Downs bo 22. julija 2000, takoj po nastopu na svetovni razstavi EXPO v Hannovru, prišla tudi v Ljubljano, do tedaj naj bi izšel tudi že njen tretji CD z naslovom Border, na katerem bo nekaj več prostora pustila tudi ameriškemu delu svoje duše. Pesem Acteal, ki govori o pokolu Indijancev v istoimenski vasi v državi Chiapas, je namreč posnela v angleščini. Zato, da bo sporočilo o problemu mehiških Indijancev doseglo širši krog njenega vedno številnejšega občinstva.

Marko Jenšterle