2227

Vse živo

Statera, 1999

Ljubljanska zasedba 2227 je lanske pozne pomladi vzela konec, ki je hudo presenetil marsikaterega spremljevalca slovenske glasbene scene. Konec koncev je šlo za eno uveljavljenih slovenskih zasedb iz tako imenovanega alternativnega kroga, ki je vztrajno, trdovratno in uspešno premagovala slovensko majhnost. Le kako ne bi, saj ni živela od pritlehnega slovenskega snobizma, ampak od dela in ustvarjanja, zaradi katerega bi si - tudi post festum - zaslužila kakšno medaljo; če ne zaradi drugega, zaradi premagovanja elitizma. Vsa devetdeseta se nam je ponujala, in če je niste niti enkrat ujeli, potem se popraskajte ali pa se začnite samozadovoljevati z zamujenim: ponuja se vam na dvojnem koncertnem albumu »za ceno enega«. Vse živo zaokroža zadnje obdobje od leta 1995 s celovitim posnetkom nastopa v ilirskobistriškem MKNŽ, z izrezi nastopov v Dordrechu iz leta 1996 in v olimpijskem Lillehammerju iz leta 1998 do skoraj zadnjega živega v Shuttorfu lani. Posreduje nam tisto koncertno podobo 2227, ki je ne bomo samo pogrešali, ampak jo bo le redko kdo znal nadomestiti in zapolniti. Konec s solzami! Glasbena in koncertna dejavnost Stripcorovcev je zapečatena in tudi primerek četrtega izdelka 2227 je dober primerek samoorganizacije. Samozavest in ponos sta nosilna stebra 2 ur 7 minut in 13 sekund ponujene koncertne godbe 2227 in tudi skoraj desetletnega vztrajanja skupine; ob vsem umetniškem hedonizmu se je zavedala - bolj kot vsi slovenski arhivarji in kulturniki - vrednosti dokumentiranja početja, za katero ima slovenska kulturna zavest premalo posluha, če že ne kulturne zavesti. Vse živo ni samo koncertna podoba 2227 in odtis nastopanja, ampak odlično opozorilo, da moramo skrbeti za sprotno ohranjanje zakladnice slovenske popularne glasbe in za njeno obnavljanje. Kdo ima pravico odločati o pošiljkah »neuporabne« zapuščine na smetišče ali v industrijsko recikliranje? Pri nas samo mogotci, ki mislijo, da držijo boga za jajca, a ne razmišljajo o jutri, ampak raje ustvarjajo neutemeljene mite o preteklosti, ki jih z neohranjenimi gradivi, dokazi, ne more nihče spodbijati in tudi spodnesti.

BIGor