THOMAS MAPFUMO and THE BLACKS UNLIMITED

Chimurenga '98

Anonymous Web Productions, 1998

THOMAS MAPFUMO and THE BLACKS UNLIMITED

Live At El Rey

Anonymous Web Productions, 1999

Zares se ne spomnim več, kdaj sem imel zadnjič priložnost predstavljati kakšnega izmed sicer dovolj številnih albumov Thomasa Mapfuma. A dejstvo je, da je Mapfumo, ki se zagotovo uvršča med najbolj markantne osebnosti afriške popularne godbe nasploh in ima za seboj več kot trideset let uspešne ter presenetljivo dosledno izpeljane glasbene kariere, v devetdesetih preprosto kar izginil s prizorišča. Nekaj zapoznelih in slabo odmevnih izdaj posnetkov z začetka devetdesetih ter kakšen ponatis - to je bilo vse, kar nam je bilo na voljo; pa še to je bilo dostopno bolj v ZDA, kot na evropskem trgu. Vendar je zbral dovolj močan ustvarjalni naboj ter se ob izteku stoletja ponovno zavihtel v samo osišče zanimanja glasbene javnosti. In to tako, da se je zavihtel na mesto, ki ga je že imel v afriški popularni godbi: med osrednje osebnosti, ki jih odlikuje doslednost v avtorskem glasbenem angažmanu. Za to je poskrbel z zadnjima dvema albumoma, ki sta nastala v ZDA. Koncertni Live at El Rey je po datumu izida sicer novejši, saj je prišel na svetlo konec lanskega leta, a prinaša starejše posnetke. Nastali so namreč na sam Mapfumov petdeseti rojstni dan, 30. julija 1995 na koncertu v Albuquerqueu v ZDA s prepolovljeno, povsem akustično zasedbo The Blacks Unlimited. To je Mapfumo z glasom, ujetim v starodavne zvočne tapiserije, ki jih vztrajno tkejo dve mbiri, električni bas in majhen tolkalni komplet. Ob njem izstopa stalni basist Allan Amitayi Mwale, ki v resnici podpira hrbtenico celotnemu poteku koncertnega posnetka.

Album Chimurenga '98 pa je po dolgem času spet tisti pravi udarni album Thomasa Mapfume in njegovih The Blacks Unlimited, kakršnih smo bili vajeni od poznih sedemdesetih let pa vse do začetkov devetdesetih.

Tako kot vedno do sedaj črpa osnove glasbenega značaja iz glasbene tradicije ljudstva Shona, ki temelji na ritmu in zvoku dveh instrumentov - bobna ngoma in ene izmed izvedenk tako imenovanega palčnega klavirja, mbire - ter seveda značilnem večglasnem petju; po drugi strani pa črpa iz svoje ves čas izrazito angažirane refleksije družbenopolitičnih okoliščin, v katerih je zrasel v glasbenika. Chimurenga, borba za svobodo in neodvisnost v jeziku Shona, je postala tudi gonilo njegove glasbe - njegova "chimurenga music", borba z glasbo, ki je ni nikoli končal. Nasprotno: potem ko je mednarodno uspešen in delno razočaran z razmerami v domovini glasbene aktivnosti prenesel v prostovoljno izgnanstvo v ZDA, je "chimurengo" v glasbi in predvsem v besedilih le še okrepil. Zagotovo je osrednji album te zadnje faze prav Chimurenga '98, o čemer priča že sam naslov. To je arhetipski Mapfumov album, ki vsebuje 12 izbornih skladb, izvaja pa jih po dolgem času spet celotna zasedba The Blacks Unlimited. Rezultat je seveda poln in instrumentalno bogat zvok, ki zapolnjuje navidez lagodno potekajoče skladbe, prek katerih Mapfumov glas podaja s čustvi nabita besedila. Središče vsega dogajanja je zvončkljajoče perkusiven zvok kar treh mbir, okrog katerega je zgrajeno vse drugo. Ozemljuje ga ritemska sekcija basista, dveh bobnarjev in dodatnega tolkalca, v nebo pa ga dviguje štiričlanska pihalno-trobilna sekcija. Štiri spremljevalne pevke so seveda zraven zato, da se pogovarjajo z Mapfumom, medtem ko kitara Joshue Hlomayija Dubeja, igrana seveda v mbira stilu, plava nad vsem tem. To je zares odlična skupina, ki ves čas igra z nekakšno notranjo zadržanostjo, kot da bi vse skladbe kuhala na "počasnem ognju" ter jed v neskončnost ohranjala pred samim vreliščem. Chimurenga '98 je podoba nezamenljivega in za afriško popularno godbo nepogrešljivega Thomasa Mapfuma. Tu ni nobenih nadomestkov in to je eden najboljših bendov te vrste na svetu.

Zoran Pistotnik