JOHN BUTCHER & PHIL DURRANT

Secret Measures

Wobbly Rail, 1997

Predstavnika londonske improvizacijske scene, ki ta mesec premierno gostujeta v Sloveniji, se lahko neskromno ponašata s povsem neobičajnim pristopom k elektroakustični improvizirani godbi. Pri tem bi si bilo zmotno domišljati, da je zmagoviti pohod elektronike v tehnu in vseh njegovih žanrih kaj pomembneje prispeval k rabi tehnoloških pripomočkov tudi v improvizaciji, ki vsaj večidel temelji na principih »naredi sam«. Ne, ravno nasprotno: Butcher in Durrant posegata po principih zvočne transformacije mnogo desetletij nazaj, v pionirska povojna obdobja studijske elektronske glasbe pariške in kölnske tradicije. Sila zanimive so namreč ugotovitve mnogih recenzentov plošče, da prevladujeta orientiranost k zvoku in odsotnost fizičnega elementa v godbi. Vendar je to nesporno res - priča smo predvsem oscilacijam zvoka, ne pa toliko »korporealnim« akcijam glasbenikov in fizični prisotnosti njihovih instrumentov, a prav to je tisto, kar duo Butcherja in Durranta dela za izjemnega. Slednje zlahka pripišemo dvema pomembnima elementoma: prvič, gre za izrazito angleške nastavke k improvizaciji, pri katerih prevladujeta eksperimentalna naravnanost k izoliranim zvokom, pokom, šumom ter delo s teksturo in gostoto, ne pa ponavljajoča se zaporedja melodij in ritmov; in drugič, duo Butcherja in Durranta je presenetljivo blizu postulatom elektronske glasbe v naravnanosti h gostemu, plavajočemu in nihajočemu akustičnemu signalu.

Slišimo namreč zvoke sopranskega in tenorskega saksofona, ki ju mojstrsko upravlja John Butcher, zagotovo najeminentnejši zastopnik angleške »šole« iz smeri Evana Parkerja. Večkratni štipendist za raziskavo saksofonskih potencialov večglasja in večsteznih snemalnih tehnik se tokrat s preprostimi tehnološkimi pomagali posveča zgolj manipulaciji zvoka v realnem času - in vrh tega interaktivno! (Prav to je unicum, ki tale duo loči od vseh drugih podobnih projektov.) Namreč, Phil Durrant, ki za ta duo pušča violino doma in upravlja elektronski dispozitiv ter mešalno mizo, ravna z akustičnim signalom Butcherjevega saksofona, ga spreminja in po svoji volji k transformiranim in naravnim zvokom dodaja zvoke povsem elektronskega izvora.

Takšno delo zahteva zaupanje, poznavanje možnosti in mnogokrat bliskovito reakcijo na poteze partnerja - in prav slednje privedeta Butcher in Durrant do zavidljive ravni. Butcherjeva virtuozna kontrola ob raziskavi možnosti saksofonskega večglasja ter subtilno perkusivno grkljanje in pointilistično pikljanje nudijo zelo hvaležen material za bizarne transmutacije na elektronskem dispozitivu Phila Durranta. Le redko se jima na tem vrhunsko posnetem koncertu primeri, da se brezciljno razideta v vzporedna in neodvisna glasova - skorajda vseh petdeset minut plošče Secret measures je njuna interakcija na koncentriranem višku elektroakustične interaktivne godbe, ki ji ni moč zlahka najti para.

David Braun