DEAD PREZ

Let's Get Free

Loud, 2000

V začetku devetdesetih let je hip hop hitro začel izgubljati politični naboj, ki so ga vanj vnesle angažirane zasedbe iz sredine osemdesetih, predvsem Public Enemy. Le-te so navdih črpale iz sedemdesetih, iz gibanja Črnih panterjev ter predvsem iz aktivističnih poetskih glasbenikov, kot so (bili) Last Poets in Gil Scott Heron. A očitno lahko zdaj že govorimo o novi generaciji politično angažiranih hiphoperjev. Atlantski Goodie Mob, pa oaklandski The Coup in newyorški dvojec Black Star so z izdelki že nakazali reaktiviranje problack ideje iz sedemdesetih, zdaj pa se je trendu priključil še duo Dead Prez s prvencem Let's Get Free.

Hecno je, da so Dead Prez prvenec izdali prav pri založbi Loud, ki je sicer bolj naklonjena trdi ulični gangsterski poeziji, ki jo prakticirajo glavni varovanci Mobb Deep, Wu-Tang Clan in pokojni Big Pun. A po drugi strani bi Dead Prez s početjem odstopali od tipičnih idej in zvoka vsake hip hop založbe. Ko namreč govorim o njihovem aktivizmu, mislim resno, saj sta oba člana, SticMan in M1, aktivno vključena v več črnskih političnih organizacij, eno – People's Army - pa sta celo sama ustanovila in jo kasneje povezala z večjo National People's Democratic Uhuru Movement. Na Let's Get Free tako naletimo na ostre politične kritike ameriškega šolskega sistema (They Schools) in policijsko-birokratske represije, ki naj bi bila načrtno usmerjena proti črncem (Police State). A zadeva se ne ustavi na tej točki, pravo vrednost skupine in njeno raznolikost spoznavamo iz skladbe v skladbo, še posebej navdušita komada Animals In Us ter It's Bigger Than Hip Hop.

Čeprav moramo osnovno vrednost te plošče iskati v verbalni angažiranosti, pa ne moremo mimo res dobre produkcije (med drugimi je sodeloval tudi Lord Jamar iz skupine Brand Nubian), ki s plesnostjo mimogrede užene v kozji rog neinventivne nabijačine tipa Ruff Ryders. Raznolikost zvočne podobe in raba precej pravih inštrumentov potrjujeta glasbeno širino banda, ki v rubriko glasbeni vplivi obenem navede Felo Kutija, Marvina Gaya in Lennyja Kravitza. Let's Get Free je plošča, ki zapeljuje poslušalca s plesnostjo in ga nato lopne z ostrim političnim verbalizmom. To formulo poznamo že od Chumbawambe, a v hip hopu je doslej v takšni obliki še nismo slišali. Tudi zato upam, da bo o floridskem dvojcu še kaj slišati in da ga kolesje glasbene industrije ne bo zmlelo in izpljunilo.

Napo-Lee-Tano