EGO MALFUNCTION

Guilty All Over

Statera, 1999

Velikokrat doživim vprašanja, zakaj tako počasi recenziram ploščke. Preprosto zato, ker si za njih vzamem čas in jih skušam čim manj jemati kot vsakdanji proizvod pobesnele glasbene mašinerije. Tudi bend, ki se odloči, da bo izoblikoval čimbolj izpiljen album, si vzame čas, in za to tudi hudo plača. Prav tega sem se toliko bolj zavedal ob povratku Ego Malfunction in albumu Guilty All Over, ob katerem se nisem in nisem mogel otresti prepričanja, da fantje pošteno gledajo v tisti nepresegljivi kotel I Against I, s katerim Bad Brains še danes zavračajo zlobne in hitroumne misli o neplodnih osemdesetih letih. Tudi Ego Malfunction ne morejo skriti pokrovitelja, vendar pa so se s celovito zaokroženim izdelkom tako potrudili, da so presegli okvire, ki vladajo v tem našem mučnorodnem podalpju. Zdaj se oglašajo tisti iz krojitvenih tokov za splošni blagor, zdaj se oglašajo tisti iz kanistrov za svojo dušo, vsem pa je skupno, da le ne znajo razsoditi, kaj je plevel in kaj je seme. Prav slednje pa je povratniški album Ego Malfunction! Z njim so dokazali, da lahko presežeš omejenost, seveda samo svojo. Mehek in trd ter v istem mahu spolzek produkt nas ne more pustiti hladne, prej bi lahko dejali, da je poslušalčeva prostodušnost narejena, ponarejena. Guilty All Over nam ponuja enega najbolj izpiljenih izdelkov pri nas po kriterijih, ki vladajo tam čez, in ki bi ga, že zaradi naravne (!!!) angleščine, težko razpoznali za domač izdelek. Ego Malfunction ne bodo butali z emptyvija, zato bodo toliko težje sprejeti med tistimi, ki jih vsak dan srečujejo na domači ulici. Pa tudi z domačih valov bodo le redko udarili, ker preveč odstopajo s samobitno žarčnostjo, s katero se le smejijo imbecilnemu popu.

BIGor