Letnik: 2000 | Številka: 4 | Avtor/ica: Marko Jenšterle
RICARDO LEMVO and MAKINA LOCA
Sao Salvador
Putumayo/Statera, 2000
Če bi hoteli na enem mestu ponazoriti pojem world music, potem ni lepšega primera, kot je najnovejši CD Ricarda Lemva in skupine Makina Loca z naslovom Sao Salvador. Lemvo se namreč tako suvereno sprehaja iz ene kulture v drugo, da tudi površnim poslušalcem dokončno postaja jasno, kako »čistih« kultur na svetu praktično ni več. Migracije v zgodovini človeštva na eni strani ter dva ideološka sistema na drugi sta na kulturne stike med narodi vplivala v preteklosti in jih že tedaj dovolj pomešala, zdaj pa je treba prišteti še moč sodobnih medijev, ki so dokončno podrli pregrade med državami, narodi in rasami. Ricardo Lemvo se glasbeno sprehaja od afriškega soukusa, prek portoriške plene, kubanskega sona in dominikanskega merengueja do urbanih rapperskih kulturnih polj. Navsezadnje je odrasel v afriškem kozmopolisu Kinšasi in tam živel v okolju, kjer so ga iz bara v neposredni soseščini dan in noč bombardirali s kongoleškimi rumbami in kubansko glasbo. Nato se je preselil v Los Angeles in tam sanjal o tem, kako bo postal odvetnik; na koncu je v njegovem življenju vendarle prevladala glasba. Leta 1990 je tako ustanovil Makino Loco.
Mešanica kultur pri Lemvi ni prepoznavna le po glasbi, ampak še bolj po jezikih, v katerih prepeva. Na plošči Sao Salvador je mogoče slišati španščino, lingalščino, portugalščino, jezik lucumi in angleščino; s tem si glasbenik odpira vrata za komunikacijo s publiko s prav vseh strani neba. Ricardo Lemvo je že leta 1998 posnel ploščo Mambo Yo Yo. Tedaj so jo označevali za eno najboljših fuzij latino in afriške glasbe, s sedanjim projektom pa je samo še utrdil te laskave ocene.
Ob poslušanju CD-ja Sao Salvador nam dokončno postaja jasno, kako je svet danes res samo še ena sama globalna vas, najlepše pri tem pa je, da nam to veliko spoznanje sporočajo ljudje iz tistega dela sveta, za katerega mnogi še vedno menijo, da v njem tudi danes živijo v preteklosti, čeprav je resnica ravno nasprotna. Ti ljudje so neverjetno hitro sprejeli nove možnosti spoznavanja kultur po vsem svetu, njihova sreča pa je, ker ob tem niso izgubili idej; za marsikoga, ki prihaja iz tehnološko visoko razvitega sveta, tega ne bi mogli reči.
Marko Jenšterle