RAZLIČNI IZVAJALCI

Louisiana Gumbo

Putumayo/Statera, 2000

RAZLIČNI IZVAJALCI

Zydeco

Putumayo/Statera, 2000

Gumbo, značilna čorbica, ki domuje praktično na vseh jedilnikih v državicah okoli Mehiškega zaliva, zlasti v Louisiani, je mešanica najrazličnejših snovi, za katere je včasih najbolje, da niti ne vemo, od kod in kaj so. Tudi naslovnica kompilacijske plošče Louisiana Gumbo je videti zelo živo, veseljaško in pisano ter skuša prikazati utrip na ulicah mest, posejanih po delti Misisipija, kjer se intenzivno zabavljaške in glasbene noči navadno končajo s prvim svitom jutranje zarje. Kot je pisana naslovnica, je raznolik tudi glasbeni izbor založbe Putumayo, ki je prodor na glasbeno tržišče zaznamovala ravno z odkupi posameznih pesmi, ki jih je kasneje vtisnila v geografsko sklenjeno celoto. In to je storila zelo temeljito in neverjetno uspešno, saj zelo kmalu dobimo občutek, ki se vije iz številnih zabavišč v močvirju Louisiane, Bourbon Streeta in naveze med New Orleansom in Veniceom. Gre za izvrstno zbirko tam živečega bluesa, soula in RandB: že na samem začetku tamkajšnjo glasbo izvrstno predstavi Charles Sheffield, kasneje se mu pridružijo James Booker, Clifton Chenier, Lynn Adams, Neville Brothers (s pesmijo Voo Doo, ki je izvirno izšla na njihovi mojstrovini Yellow Moon), Percy Mayfield, Rockie Charles, Carol Fran and Clarence Hollimon, sklene pa jo Snooks Eaglin z otožnim bluesom. Zbirka je tako intenzivna, da se po prvem poslušanju navadno začne iskanje opusa posameznih izvajalcev, zlasti tistih, ki so se do sedaj uspešno skrivali pred nami.

Podobno velja tudi za kompilacijo zydeca, glasbe tam živečih Afroameričanov, ki so v cajun vnesli zelo močne elemente bluesa in RandB. Plošča nas popelje na sprehod po jugozahodnih predelih Louisiane, kjer prevladuje intenzivna interakcija med perilnikom in harmoniko, ki nas neusmiljeno zaziba v različne plesne skušnjave. Nenazadnje tak žur prikazuje sama naslovnica plošče. Kompilacija obsega tudi časovno zelo široko obdobje, od utemeljitelja te glasbene zvrsti Cliftona Chenierja in njegove največje konkurence tistega časa (sredi petdesetih let) Boozooja Chavisa, do današnjih zvezd z Buckwheatom Zydecom, Nathanom, Beaujem Jocquem in Quenn Ido (za mnoge prvo damo zydeca, ki sicer živi v San Franciscu, a je odraščala v Louisiani) na čelu. Zanimiva je tudi pesem, ki jo preigrava Chris Ardoin s skupino: v pesmi je moč slišati tudi refren Pass The Dutchie, ki so jo v začetku osemdesetih izvajali štirje mladi golobradi črnci, zbrani v skupini Musical Youth. Nedvomno še ena izmed kompilacijskih plošč, priporočljiva za uvajanje v skrivnosti glasbe, ki jo preigravajo na ameriškem jugu. Sicer pa sta obe plošči zelo primerni za razne zabave in dolgotrajne vožnje z avtomobilom ter obvezni pred odhodom v New Orleans.

Gregor Bauman