THE STROJ

Ventilator

Strojmusic, 2000

Tolkalci iz Laškega so glasbeni stroj sestavili ne le iz kovinskih odpadkov, temveč so v zgolj slušne namene dodali elemente studijske tehnike. Kot bi se zavedali, da fizične sile živih nastopov ne bodo zmogli primerno predstaviti na plošči. Pravih obrednih komadov, kjer bi zbor tolkalcev stopnjeval plemenski ples do ekstatičnega očiščenja, je le nekaj. Zato pa so pozornost namenili zvočnim podrobnostim in dinamiki ritmično zamaknjenih zank.

Ne glede na manko sintetiziranih izvorov, kot so se The Stroj pohvalili na ovitku plošče, je Ventilator v veliki meri »tehnološki« izdelek. Prevladujejo ritmični vzorci, ki so s studijsko obdelavo izgubili naravni kovinski zven. Izgubil se je tudi občutek organskega gibanja ritma, saj se studijsko odmerjeni vzorci pojavljajo v intervalih, ki jih pri živem bobnanju nismo vajeni. Prav ta simbioza živega igranja, tu še poudarjenega, ker je reducirano na prvinski udarec ritma, in tehnološke obdelave osmišlja namene skupine - deluje kot stroj, ki ga poganjajo človeške mišice in upravlja studijska tehnika pod nadzorom izkušenega producenta.

Podobnosti s Test Department in Les Tambour De Bronx se ne moremo izogniti. Vendarle, če milijon bendov igra kitarski rock v klasični zasedbi, zakaj ne bi trije na kovinske sode. Še posebej, ker so nameni različni, in prav The Stroj so v nasprotju s »sorodniki« (vsaj na plošči) naredili največ za raziskovanje možnosti »pravih« instrumentov, stran pa so potisnili ideološke nastavke, ki s postindustrijskim instrumentarijem kar kličejo po obdelavi. Kolikor niso skriti že v odnosu med človekom in strojem. Zanimajo jih predvsem zvočni učinki; da niso tako umetniško vzvišeni, kot se morda zdi, priča sklepni zapis s pomenljivim naslovom Have A Noise Time. Tu se jim je pridružil kitarist Siniša še iz časov IN4S in družno so v simbiozi posneli odo hrupu. Takemu in drugačnemu.

Janez Golič