LADDIO BOLOCKO

Klub MKNŽ, Ilirska Bistrica, 3. 3. 2000

Newyorški kvartet Laddio Bolocko (nastal leta 1996) je skupina, ki ji z vso pravico pripisujejo status ene izmed najvznemirljivejših in najintenzivnejših avantrockovskih skupin sodobnega časa. Iz pepela postrockovskih legend Dazzling Killmen in eksperimentalnih noise teroristov Panicsville so poleg »človeške bombe« za bobni, Blaka Flemminga, v skupini pristali še Ben Armstrong na basu, Drew St. Ivany na kitari in Marcus de Grazia na saksofonih in samplerju. Lani so nas nekaj fanatikov že šamansko uročili v ilirskobistriškem MKNŽ-ju, a ko vas enkrat okuži virus njihove instrumentalne poliritmične avantnoisovske jazzovske norije, se trmasto zasidra in vztrajno zahteva nova koncertna in diskografska soočenja. Pomislekov za ponovitev odprave v MKNŽ zato ni bilo, še več, vanjo smo prepričali toliko ljudi, da je bil klub idealno zapolnjen.

Ključna beseda koncerta Laddio Bolocko je Ekstatičnost. Glasba temelji na razgrajevanju pretanjenih, mestoma že kar tribalnih ritmov, bombastičnem dvoboju med kitaro in basom ter samostojni vladavini saksofona. Laddio Bolocko so sposobni neslutenih zvočnih udarov, ki pa jih lahko v trenutku prekinejo s komaj slišnimi »dahi« saksofona in škrebljanjem po činelah. Hrup se le redko poslužuje izrazitih melodij, zato ima vsak član skupine polno glasbeno svobodo; a skozi navidezen zvočni zid se pozornemu poslušalcu prikažejo posamezne rdeče niti, ki ga pripeljejo do glasbene ekstaze hrupa, bolečine in upanja. Kljub slovenski tradiciji hladnega konzumiranja koncertov je bilo tokrat drugače: skupina kar ni mogla verjeti eksploziji čustev in energije publike, ki se je odvijala pred njihovimi očmi. Če je vaš glasbeni okus nenehoma na preži za novimi zvočnimi pustolovščinami, neobremenjenimi z žanrskimi predsodki, če se glasbi znate res stoodstotno predati, potem so Laddio Bolocko skupina za vas. Jeseni, ko bo skupina izdala novi album, boste imeli priložnost za popravni izpit.

Helena Marko