LUTHER ALLISON

Live In Chicago

Ruf/Statera, 1999

Tisti, ki so Luthra Allisona videli na prvem in žal tudi zadnjem koncertu v Ljubljani kakšnega pol leta pred njegovo prezgodnjo smrtjo za rakom (avgusta 1997), dobro vedo, da je bil izjemen električni kitarist, gotovo eden najboljših živečih izvajalcev tradicije, ki jo je v Luthrovem rojstnem mestu Chicagu razvil njegov veliki vzornik Muddy Waters.

Allison se je konec sedemdesetih za stalno preselil v Francijo in se s tem rešil slabo plačanih ameriških »tezg« v času, ko je blues povsem padel v pozabo. V Evropi je prav gotovo čisto spodobno živel, saj je imel veliko občudovalcev, zato pa ga je Amerika skoraj povsem pozabila, dokler ni leta 1994 podpisal snemalne pogodbe z založbo Alligator in se nenadoma zmagoslavno vrnil v bluesovski mainstream.

Čeprav je posnel tudi vrsto precej povprečnih plošč, se zdi, da morebiti vendarle pozabljamo na nekaj zares odličnih, še zlasti iz zadnjih let njegove dolge in bogate kariere, za primer vzemimo plošče Hand Me Down My Moonshine (Inak, 1992), Soul Fixin' Man (1994) ter koncertno Where Have You Been? Live in Montreaux 1976-1994 (1997). Zlasti slednja ga je predstavila kot enega najprepričljivejših koncertnih bluesovskih mojstrov, plošča Live in Chicago to samo potrjuje.

Gre za izjemen dokument Allisonovega sijajnega igranja električne kitare, ki nikoli ne zaide v nepotrebno in dolgočasno dokazovanje tehničnega znanja, ampak ostaja ves čas v funkciji sporočila posameznih skladb in poslušalca potegne naravnost v središče dogajanja; samo želel bi si, da bi bil v Chicagu takrat, ko se je vse to dogajalo: bodisi 3. junija leta 1995 na chicaškem bluesovsem festivalu bodisi 4. novembra istega leta v klubu Buddy Guy's legends. Ali pa celo 7. maja 1997 v klubu Zoo Bar v Lincolnu v Nebraski, vsega tri mesece pred smrtjo, ko ga telo že ni več popolnoma ubogalo, on pa ni hotel odnehati. Nastopal je, dokler je mogel, kajti bil je pravi »fighter«, in zdi se, kot da je bilo to v njegovi glasbi tudi vse bolj očitno. Poslušajte katerokoli skladbo s te sijajne dvojne plošče, kajti na njej ni slabega trenutka, pa boste to zlahka zaznali, bodisi v uvodni Soul Fixin' Man, v sloviti It Hurts Me Too, v silovitem medleyju Gambler's Blues/Sweet Little Angel, v katerem mu pomaga Otis Rush in vrsta drugih chicaških zvezdnikov, bodisi v sklepni skladbi Everything's Gonna Be All Right.

Live in Chicago je sijajna zapuščina velikega bluesmana in ena izmed tistih plošč, ki ne bi smela manjkati v zbirki nobenega ljubitelja električnega bluesa.

Jure Potokar