Letnik: 2000 | Številka: 6/7 | Avtor/ica: Miroslav Akrapović

Let 3

2 x le 3

Vprašanj bo še veliko, toda ... ali je reška vokalno-instrumentalna druščina Let 3 z zadnjo mojstrovino vrnila več kot le simboličen udarec poslušalski razvajenosti, lenosti in površnosti - trilogiji navad, ki popolnoma izničujejo glasbenikovo pot do končnega izdelka?

Povedano drugače - ali si predstavljate, da bi bilo v dandanašnjem boju za medijski primat med glasbenimi ustvarjalci sploh smiselno še bolj radikalno izzivati tako izbirčen krog poslušalcev? Ko so se privrženci skupine Let 3 15. maja, na dan izida zadnjega albuma Jedina, šestega po vrsti, napotili v glasbene trgovine, so naleteli na “tiskarski” šok. Natisnjen je v enem samem kosu, enem, edinem, edinstvenem kosu, ki si ga lastijo avtorji sami.

Damir Martinović Mrle: “Povabijo nas - in mi pridemo. V intimnem okolju poslušamo album. Saj veš, kaj pojemo, popijemo in vsi uživamo ob glasbi. Toda ne pustimo ga na nobenem obisku.” Eden od obiskov je tudi nam omogočil poslušanje sedemnajstih ultimativnih hitov, ki se lahko nepoznavalcem skoraj štirinajstletne glasbene kariere skupine upravičeno zdijo kot zbirka “najboljših” (“the best of”). Ta priokus je še posebej potenciran, če pomislimo, da Let 3 že ves čas veljajo za glasbene posebneže, ki vsak del ikonografskega delovanja skrbno kombinirajo v zvočni in lirični koncept. V nasprotju z večino rockovskih skupin s statično in konzervativno predstavo o rockovskem življenjskem slogu so “reški dečki” pravi sinonim nepričakovanega, pa naj gre za popolnoma slečen minimalizem ali za karnevalski kič. Ne mislimo zgolj na vizualno podobo, ki je v zadnji fazi dosegla raven zrelosti in resnosti umetnikov, ki niso več v rosnih letih, temveč in posebej na glasbo.

Zoran Prodanović Prlja: “Mogoče se naš pristop do glasbe res zdi teatralen in v veliki meri v popolni odvisnosti od odra, toda povzemamo in ustvarjamo ga kot vsakdanji del življenja. To pomeni, da so Mrletova lirika, glasba Let 3 in moje petje iztrgani iz situacijskega konteksta, v katerem smo bili ali ki se je zgodil okrog nas.” In v triletnem premoru se je zgodilo očitno dovolj za tako jedrnat zvočni “bestseler”, ki ga lahko razdelimo na tri vsebinske poligone: let 3 oldies, naftni in groteskni.

1) Let 3 oldies: skupina je na plošči Jedina obdržala prepoznaven zvok, ki so ga zakoličili že leta 1989 na prvencu Two Dogs Fucking in razvijali z albumoma El Desperado in Peace. To je preudarno distorzirani kitarski hrup v katarzični simbiozi z ritmično linijo basa in bobnov; lirično je popolnoma na robu razumljivega (“Slava Artemidi za snagu čula mišića”) in hkrati mistično zapeljivega (“Grlili me, mazili me, u sise me ljubili”). Novosti so elektronski vložki v drveče furioznem punkrockovskem “drivu” (Gambo) in bluesovsko brassovska različica prvega singla PNNK. Toda plošči Jedina daje vse atribute diskografskega bisera trojica skladb Drama (himnično dadaistična novela), Glavanovo (oda travestitom) in Profesor Jakov (ljubezensko-situacijska pripoved).

2) Grotesken: Rečani so se odločili prirediti Privškovo popevko iz leta 1969, Maček v žaklju, v vokalni zasedbi: Benkvik Neziri (pevec romske skupine Crni Dijamanti), Prlja in ženski kvintet ENI. Damir Martinović Mrle: “Uspeli smo napraviti skladbo z elementi polke, Sredozemlja in romskega melosa.” Oh, uspeli so, očitno, narediti nadrealističen antihit na pol poti med resnobno glasbeno komedijo televizijskega “roza” programa in monografijo svoje osebnosti (“Očala naj vsem nam kupijo, morda skoznje svet pameten bo spet.”) Slovenski različici je priložena tudi lirično predelana verzija Tazi-Tazi, v kateri so se še dodatno razgalili pehlinski (Pehlin je romski del Reke; op. a.) Crni Dijamanti in brass sekcija skupine JINX. Dodajmo nizu še narodnjaško skladbo Ženu varam, ki jo je napisal Niko Martinović, Mrletov ded, in je nekoč spremljala tiskovne konference skupine Let 3, in matematično enačbo 999, v kateri se Let 3 pristno spominjajo apokaliptičnih napovedi in jih krojijo po svoje. (“Svršit ću s vrha katedrale ...”) Toda posebej smo si zapomnili “speedway baby” esperanto Otrovne kupačice, ki nam je dovolila, da počimo od smeha ...

3) Naftni: kot nekoč skladba Nafta, s katero so Let 3 v temi povezovali prisotno občinstvo na koncertih. Serenada, Agape, Mornar ... brezčasovno elegični, in ko je res potrebno – romantični. Pevec Prlja v najbolj dodelani, življenjski interpretaciji, iz srca, nikjer in od nikoder, Let 3 pa v konkurenci za najboljše hrvaške balade novega tisočletja.

To je širši povzetek zadnjega albuma Let 3, ki nam je po faktografskem spominu popolnoma zaupan v subjektivno analizo, kajti vprašanje je, kdaj ga bodo bralci teh vrstic slišali v celoti. In na koncu – to je verjetno najbolj razburljiva misel o tej diskografski mojstrovini - nihče ali vsi smo prikrajšani, pa naj gre za glasbenega novinarja, naključnega poslušalca, bralca ali samo za privrženca skupine. Let 3 so, roko na srce, med drugim tudi imeli v mislih takšen načrt in pričakovali prav takšen učinek ob “tiskanju” enega samega izvoda albuma Jedina.

Zgodba iz naslova tega besedila - 2 x le tri: Skupina lahko medijski prodor v resnici razdeli na enakomerni, toda po odmevu nikakor ne enaki “diskografski trojici”. S prvo - Two Dogs Fucking, El Desperado, Peace - so zasloveli kot najbolj izviren hrvaški glasbeni pojav; z drugo - Živi kurac, Nečuveno, Jedina - so še poglobili ugotovitve, da so Let 3 ena od najizvirnejših skupin nasploh. Kdor tega ni dojel in ne razume, naj si poišče bolj (ne)zahtevno glasbeno razvedrilo. Pis!

Miroslav Akrapović