David Wild

LYLE LOVETT-PONTIAC

Hal Leonard, 2000

Lyle Lovett je po mojem mnenju eden najbolj nadarjenih teksaških glasbenikov in mislim, da iz plošče v ploščo preseneča s pronicljivimi besedili, pretanjeno glasbo in predvsem z odličnim glasom. Neka angleška knjižna založba pripravlja podrobno biografijo tega glasbenika, do njenega izida pa se bomo morali zadovoljiti z izdajo odlične ameriške založbe Hal Leonard. Ker je Lovettova glasba razmeroma zahtevna in v veliki meri odstopa od glasbenih slogov drugih izvajalcev countryja, bo lahko knjiga z naslovom Pontiac - naslov je dobila po verjetno najboljši plošči Lyla Lovetta - rabila kot sijajen glasbeni priročnik vsem, ki jih ameriška popularna glasba podrobneje zanima.

David Wild je znan ameriški glasbeni novinar in urednik, najbolje pa ga poznajo bralci revije Rolling Stone, revije, ki countryju sicer ni najbolj naklonjena, vendar skoraj nikoli ne pozabi oceniti novih plošč pevcev, kot so Lyle Lovett, Jimmie Dale Gilmore in žal že pokojni Townes Van Zandt. Wild izjemno ceni Lovettovo poezijo in jo upravičeno primerja s tisto Randyja Newmana (glasbenika sta tudi že snemala skupaj, Randy pa se je v intervjuju za Musko tega snemanja z veseljem spomnil), v knjigi je nanizal tudi nekaj osnovnih biografskih podatkov, predvsem pa so pomembni komentarji o Lovettovi glasbi. Ta je namreč zelo ustvarjalna in je daleč od preprostih pesmic in popevkic, kakršnih je v tej glasbi veliko. Wild se denimo zelo dobro zaveda, da se v Lovettovi glasbi srečujejo blues, gospel, country, jazz in še kaj. Knjiga Pontiac prinaša tudi besedila in notne zapise vseh pesmi z Lovettovega drugega albuma, v njej pa boste našli tudi pet najizrazitejših skladb z Lovettovega odličnega prvenca, ki countryjevske glasbe sicer ni dramatično spremenil, ji je pa pokazal, v katero smer naj se obrne. Ko človek posluša Lovettovo glasbo in prebira pesmi, se mu porodijo številne reference. Lovettove pesmi so po eni strani zelo blizu poetiki kakšnega Randyja Newmana, po drugi pa se napajajo tudi v bolj intimnem (in po mojem mnenju tudi veliko bolj dragocenem) glasbenem in besednem svetu Townesa Van Zandta, Erica Taylorja in Mickeyja Newburyja.

Knjiga Pontiac je samo še en košček v mozaiku, ki ponazarja delo Lyla Lovetta. Mimogrede, če pošteno premislim, je Lovettov pesniški svet v določenih skladbah (murder ballads) zelo blizu tudi tistemu, v katerem se že nekaj desetletij giblje Nick Cave, vendar je iluzorno pričakovati, da bo kdaj pri nas imel vsaj približno toliko občinstva. Če ob poslušanju plošč radi prebirate besedila, je ta pesmarica kot nalašč za vas. Lyle Lovett je hudičevo dober (www.musicdispatch.com; Music Dispatch, PO Box 13920, Milwaukee, WI 53213, USA).

Jane Weber