THE BIG DOOWOPPER

All In The Joy

Delmark/Statera, 2000

Založba Delmark nam pod imenom The Big Doowopper ponuja nekaj podobnega pokojnemu Tedu Hawkinsu, ki je zaslovel kot najbolj znan ulični pevec vseh časov. Big DooWopper je namreč njegova chicaška različica; navadno nastopa v predoru med dvema linijama tamkajšnje podzemne železnice ter z mešanico lastnih, večinoma zelo razigranih skladb in nenavadnih priredb velikih uspešnic odlično zabava redno in naključno občinstvo. Sedeminštiridesetletni slepi DooWopper je pevec z ekspresivnim, nekoliko hripavim glasom, ki se odlično prilega njegovim ritem in bluesovskim skladbam, in dovolj kompetenten klaviaturist, da daje z igranjem primeren ritmičen poudarek petju. Na plošči mu pomaga še razširjena spremljevalna zasedba in nekaj pevk, vse skupaj pa pomeni glasbo, ki se ji naslov All in the Joy povsem prilega. Spominja namreč na popolno glasbeno in čustveno razdajanje, kot ga poznamo pri Professorju Longhairu, Hound Dogu Taylorju in še nekaterih podobnih godbenikih, zato mu človek rade volje oprosti tudi nenavadno in morebiti ne najbolj posrečeno priredbo Princeove uspešnice Purple Rain.

Jure Potokar