ALVIN YOUNGBLOOD HART

Start With The Soul

Hannibal/Nika 2000

Ko je Alvin Youngblood Heart leta 1996 izdal akustični prvenec Big Mama's Door, je kazalo, da smo dobili perspektivnega nadaljevalca ruralne bluesovske tradicije. Hart je tudi na ljubljanskem koncertu dokazal, da je suveren kitarist in dovolj dober pevec, toda zdi se, da to za uspešno kariero pač ni bilo dovolj. Naslednja plošča Territory (1998) ga je že predstavila v precej bolj povprečni vlogi, trend pa se žal nadaljuje tudi na novi. Ta je povsem električna, še več, gradi pravzaprav na tradiciji udarnega rockovskega tria, ki mu potem po potrebi dodaja klaviaturista, saksofonista in spremljevalne pevke. Rezultat je energičen, funky zveneč ritem in blues, ki mu sicer ni kaj očitati, težko pa bi našel tudi karkoli, po čemer bi izstopal iz množice podobnih doslej izdanih plošč. Poslušalec prav gotovo najbolj pogreša subtilnost prepletanja akustične kitare in glasu, ki je bila Hartova odlika na prvencu, zamenjale pa so jo ritmično razgibane melodične linije in virtuozni kitarski soli, ki se žal izgubljajo v premalo izrazitih skladbah in v preveč očitnem posnemanju vzornikov, kot je proti koncu plošče na primer legendarni Tommy Johnson. Pri vsem skupaj je najhuje to, da si težko predstavljam, da bo taka plošča po nakladi bistveno presegla prodajo akustične, prav gotovo pa bo odvrnila večino ljubiteljev bluesa.

Jure Potokar