Letnik: 2000 | Številka: 6/7 | Avtor/ica: Tatjana C.

KHALED

Druga godba, 29. 5. 2000, Križanke, Ljubljana

Po dolgih letih pričakovanja je jokajoče nebo nad Ljubljano končno uzrlo Khaleda. Verjetno predolgih letih, kajti zavel ni ne veter starih pesmi, tistih, ki jih ni na ploščah od Didi naprej, a jih je še sredi devetdesetih let igral, ne vihar silovitih glasovnih uvodov - le morda kakšna sapica tu in tam. Tudi Khaledova sreča in karizma nista žareli tako močno, čeprav se je na koncertu razživel. Nastop je bil soliden in profesionalen, ponudil je tudi nekaj presežkov, Khaledov glas je bil dovolj občuten in ekspresiven, sprejem odličen, glasbeniki zadovoljni – in vendar je nastop kazal bolj ali manj le Khaleda devetdesetih let, mednarodno priznanega glasbenika, ki pač obvlada posel, kljub malemu (simpatičnemu) »spodrsljaju«, ko je hotel še enkrat igrati pesem Sahra. S te plošče je zaigral tudi največ pesmi, sledila je plošča N'ssi n'ssi, šele nato Kenza, ki jo turneja promovira. Seveda ni manjkala niti uspešnica Didi, ki jo očitno vedno zaigra pred dodatkom, tako kot na samem koncu igra razširjeno različico priredbe Al Harba wine, povsem drugačno v primerjavi s ploščnim posnetkom, a vendar s ponavljajočo se koncertno strukturo in drugačno izvedbo. Tudi sicer se skladbe izvedbeno in glasovno dovolj razlikujejo od plošč, da mi na koncertu ni bilo dolgčas; nadvse me je presenetilo prvih nekaj silno mračnjaških trenutkov znamenite Aishe, preden se je razvila v znano temo in izmenično prepevanje Khaleda in občinstva. In, ja, sedaj se verjetno ne bo nikoli uresničila moja davna želja, da bi videla Khaleda na koncertu samo s starima prijateljema, klaviaturistom Kado in darbukistom Muhadsnom – žal ju v Khaledovi zasedbi ni več ... priznam, da sem ju na koncertu pogrešala.

Tatjana C.