The Albion Band

Skupina z največ obrazi

Basist in pevec Ashley Hutchings je ključna osebnost angleškega folk rocka. Potem ko je ustanovil in zapustil skupini Fairport Convention in Steeleye Span, je v začetku sedemdesetih kot velik ljubitelj ameriškega bluesa in folka spoznal prvo damo britanskega akustičnega folka Shirley Collins. Tako je nastala ena od najbolj zanimivih zasedb folk rocka sploh. Skupina The Albion Band je v bistvu splet skupin, v katerih je igralo več kot sto različnih glasbenikov, na prizorišču pa je s ploščami in z odličnimi koncerti navzoča še danes.

Prva zasedba pod imenom The Albion Band se je zbrala leta 1971 na snemanju albuma No Roses pevke Shirley Collins. Na plošči je več presunljivih pesmi, poznavalci obsežne diskografije angleškega folka pa najbolj zagreto prisegajo na ljudsko temo Murder of Maria Marten, ki jo lahko najdete tudi na nekaterih težko dosegljivih antologijah angleškega folka. Potem ko je Hutchings po napornih prepričevanjih pripravil Collinsovo do tega, da se je poskusila tudi v elektrificiranem folku, se je začela pot zasedbe The Albion Band kot spremljevalne skupine, vendar glasbeniki še vedno niso delovali kot prava zasedba in so se nenehno menjavali.

Tradicija v novem

V začetku sedemdesetih let je nastalo še nekaj podobnih plošč. Bralce moramo opozoriti predvsem na The Complete Dancing MasterHutchingsa in harmonikarja Johna Kirkpatricka (tega smo pred leti slišali tudi pri nas) ter album Morris On Hutchingsa, Kirkpatricka, Richarda Thompsona, Barryja Dransfielda in Dava Mattacksa. Posebno plošča Morris On sodi med esencialna poglavja angleškega folka, glasbe, ki je imela včasih tudi pri nas veliko poslušalcev.

Hutchings je leta 1972 ustanovil prvo pravo zasedbo z imenom The Albion Country Band. Z njim so nastopali pevec Royston Wood, ameriška violinistka Sue Draheim, kitarist Steve Ashley ter dva člana skupine Fairport Convention, kitarist in pevec Simon Nicol in bobnar Dave Mattacks. Kot vse zasedbe The Albion Banda tudi ta ni obstajala dolgo, skupini pa sta se pozneje pridružila še Martin Carthy in John Kirpatrick. Ta zasedba je leta 1976 posnela prvo ploščo z naslovom Albion Country Band: Battle Of The Sun(Carthage).Leto pozneje se je zasedba preimenovala v The Albion Dance Band ter istega leta v drugi zasedbi izdala album The Prospect Before Us(Harvest), šele leta 1978 pa se je končno uveljavilo ime The Albion Band, ki ga skupina uporablja še danes. Plošča Rise Up Like The Sun(Carthage)iz leta 1978, ki jo toplo priporočamo, je prinesla celo vrsto dobrih skladb. Zastopanost ljudske glasbe je upravičila sijajna različica skladbe Poor Old Horse, Richard Thompson se je podpisal pod danes že klasično skladbo Time To Ring Some Changes, zelo močna je tudi Stewartova avtorska tema House In The Country. Prav te tri skladbe na najlepši možni način govorijo o raznovrstnosti glasbe The Albion Banda in o širokih obzorjih angleškega folk rocka sploh. Žal o tej glasbi v našem kulturnem prostoru že kakšnih dvajset let ni bilo tako rekoč nič napisanega.

Rockovske korenine

Ko se je zasedba ustalila kot The Albion Band - Albion je staro ime za Anglijo -, je imela kakih deset članov. Seveda se je zasedba stalno spreminjala, tako da v tem članku nima pomena navajati vse člane, ki so v naslednjih letih delali v skupini, saj bi nam to vzelo verjetno kar vso stran. Za nameček so Hutchingsove zasedbe The Albion Banda nastopale tudi kot gledališke skupine in kot obujevalke angleške folklore (običajev in plesov) in resnično težko bi našli zasedbo, ki bi bila bolj prilagodljiva in raznovrstna od skupine The Albion Band. Kljub temu pa so njeni člani v veliki meri ostali zvesti rockovskim koreninam in ravno to daje glasbi dodatno razsežnost in pomen in jo povezuje tudi z dogajanji na današnjem angleškem folk prizorišču. Začetek britanskega folk rocka pomeni plošča Liege and Lief(Island) skupine Fairport Convetion, zasedba The Albion Band pa je zvok in slog te zvrsti še dodatno razvijala in mu dala novo dimenzijo. Ti glasbeniki so izdali veliko plošč, nekatere so bile še dodatno zanimive zaradi izbora skladb, uporabe množice ljudskih glasbil in raznovrstnih zasedb. Kompilacija Live in Concert(Windsong) na primer prinaša posnetke iz arhiva radia BBC, narejene med letoma 1977 in 1982 in lepo dokazuje, kako močna je bila glasbena vizija teh glasbenikov. Nekaj podobnega so v ZDA počele skupine The Byrds in Jefferson Airplane, s tem, da je bil The Albion Band vsaj v prvih letih še bolj zagledan v tradicijo angleškega folka, medtem ko so ameriške skupine ljubezen do tradicije velikokrat kar malce prikrivale in v svojem ustvarjanju načeloma niso bile tako neposredno starinske. Avtorski naboj članov The Albion Banda je bil vsekakor dovolj velik, in zanimivo pri teh zasedbah je, da so z leti manj igrale ljudske skladbe in se vedno bolj posvečale avtorskim pesmim in kreativni avtorski glasbi, ki je včasih zašla že v povsem rockovske vode. Poleg tega so se zasedbe tudi številčno manjšale, saj so imele v sedemdesetih in osemdesetih tudi do deset članov, v devetdesetih pa so bili običajno to le še povsem običajni kvarteti.

V nove čase

Skupina The Albion Band živi in dela kot pred skoraj tridesetimi leti ob ustanovitvi. Nastopajo in snemajo kot kvartet, in to praviloma kot akustična zasedba. To očitno pomeni, da Ashleyju Hutchingsu ne zmanjkuje novih zamisli. Bilo bi lepo, če bi The Albion Band slišali tudi na kakšnem našem odru - mogoče na festivalu Okarina na Bledu, ki nam je že predstavil skupine Fairport Convention, Amazing Blondel, Pentangle in Magna Carta in tako deloma zapolnil vrzel, ki je na našem glasbenem prizorišču navzoča že dve desetletji. O večni izzivalnosti glasbe Albion Banda se lahko prepričate ob poslušanju posnetka Ashleyjevega koncerta ob njegovi 50-letnici. Koncert je bil 4. marca leta 1995, na njem pa so se zbrali nekateri stari in novi člani zasedbe The Albion Band. Na koncertu so na primer zaigrali tudi Springsteenovo pesem No Surrender, kar je dober naslov za delovanje Ashleyja in prijateljev. V poslušanje vam najtopleje priporočamo tudi pred dvema letoma izdano ploščo The Albion Banda The BBC Sessions(Strange Fruit) s posnetki iz studiev britanskega radia BBC, radia, ki tej glasbi že po tradiciji posveča veliko pozornosti in jo redno uvršča v svoj program. Skupina The Albion Band je bila večkrat gostja različnih radijskih dee jayjev. V prihajajoči sezoni boste v programih slovenskega nacionalnega radia slišali več oddaj o britanskem folku z glasbo iz bogatega zasebnega arhiva Tomaža Žitnika, iz zbirke, ki temelji na težko dosegljivih posnetkih, ki niso v prosti prodaji in s katerimi angleške skupine na posebnih izdajah razveseljujejo le najzvestejše poslušalce.

Jane Weber