Letnik: 2000 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: BIGor

CASH AUDIO

Green Bullet

Touch & Go, 2000

Tale čikaški duo - pevec in kitarist John Humphrey in bobnar Scott Giampino - je opozoril nase leta 1997 s prvencem Black Heart And Broken Wills, ki mu je le leto kasneje sledil drugi Halos Of Smoke and Fire, vendar smo jih takrat poznali pod imenom Cash Money. Lanske grožnje bolj znane istoimenske rapperske založbe, da ju bo tožila, če nemudoma ne spremenita imena, so ju prisilile v novo besedno skovanko. Le kdo bi se tožaril z uveljavljeno in finančno močnejšo založbo? Nekdanji Cash Money že ne, ravno tako tudi ne založba Touch and Go, ki je bila tedaj na sodišču zaradi tožbe nekdanjih prijateljev Butthole Surfers. Danes imamo opravka z novim imenom starih znancev, ki sta letos izdala tretji album Green Bullet. Upajmo, da ju proizvajalec istoimenskih mikrofonov ne bo tožil zaradi uporabe imena in fotografije tega mikrofona na naslovnici, ki nas opozori, da imamo pri novem, tretjem albumu Cash Audio opravka z urbanim bluesom dua, oplemenitenega s surovim zvokom orglic. Mikrofon Green Bullet se namreč uporablja ravno za ozvočitev orglic. Na snemanju tega izdelka, ki je potekalo brez naglice po različnih studiih vse lansko leto, se je duu priključil David Passow iz Milwaukeeja s kompletom orglic. Bluesovski naboj je postal še širši kot doslej in na trenutke še tradicionalnejši. Avtorski pečat se preliva iz komada v komad in nas tako ogreje, da zanemarimo sklicevanje na takšne in drugačne bluesovske trende med belimi glasbeniki. Pri tem ne moremo mimo umazane bele krvi, ki brizga v neizmernih količinah s konsistentnega Green Bullet, na katerem najdemo tudi pol improvizacijo, pol priredbo 44 Blues Hounda Doga Taylorja in prearanžirano Got To Hurry Yardbirds. Umazani urbani blues Cash Audio je rudimentaren, v njem se prepleta polpreteklost kitarista s postpunkovskimi koreninami. Povezovanje Cash Audio in njegove nekdanje skupine God and Texas je bolj za sladokusce, ne moremo pa zavreči neposrednost samega dua, ki se niti za ped ne oddalji od trdega bluesovskega naboja. Groba trdota zapeljivo zmoti, da si rečeš: »Uh! Ta prekleti blues!«

BIGor