Melita Osojnik

Žar ptica

Nika, 2000

Tretja samostojna plošča ene od najbolj osebno izraznih in prefinjenih slovenskih pevk Melite Osojnik se ne oddaljuje od prvih dveh, On je bil veter (1994) in Poljub višine (1997). Le glasbena spremljava Neže Buh, Blaža Jurjevčiča, Matjaža Porovneta, Uršule Ivanuš in Nina Mureškiča je tokrat morda še bolj kot doslej vpeta v besedo (besedila so prispevali Veno Dolenc, Zvezdana Majhen, Neža Maurer in Milan Dekleva) in glas. Razpoloženjski zvoki se prelivajo sem in tja, a nikoli ne postanejo patetični ali izvotljeni. Novodobne harmonije se prepletajo s klasičnimi šansonjerskimi samospevi, žlahtna popevka z navezavo na ljudsko pesem.

V Žar ptici ne kaže iskati preveč. A ne tudi premalo: standardi, ki jih je pevka postavila doslej, pač segajo visoko. Melita Osojnik je osamelec slovenske popularne glasbe. Čeprav sama ne piše niti besedil niti glasbe, vsaki pesmi vtisne neizbrisen avtorski pečat. Začne se z izbiro prefinjene poezije, konča pa z lahkotno in brezhibno interpretacijo – ne le v zahtevnih pasažah, temveč tudi v tistih partih, ki zahtevajo subtilno čustvenost. Na dobro staro Sedmino nas opomni s ponovnima obdelavama pesmi Angel varuh in Veter beli konj (slednjo zapoje celo v značilnem duetu z Venom Dolencem), ljudski pesmi pa se pokloni z belokranjsko Igraj v kolu, jabolko.

Čeprav dobimo ob prvem poslušanju vtis, da pesmi sledijo druga drugi v nizu variacij neke skupne teme, je raznolikost pesmi, ki so jih uglasbili Veno Dolenc, Žiga Stanič, Teo Bard, Blaž Jurjevčič, M. Garlitzki in Neža Buh, ena od glavnih odlik plošče. Druge odlike poiščite kar sami – toplo priporočam!

Rajko Muršič