TONO ROSARIO

La magia de el cuco

WEA Caribe, 1999

Že nekaj časa se v Dominikanski republiki ukvarjajo s krizo merengueja, njihovega najbolj prepoznavnega ritma, ki ga je v času tridesetletne vladavine diktator Rafael Leonidas Trujillo postavil kar za državno glasbeno zvrst, danes pa na dominikansko žalost največje uspehe po svetu žanjejo pevci merengueja s sosednjega otoka Portorika. Celo legendarni Tono Rosario že pet let živi tam, vendar ga Dominikanci še vedno štejejo za svojega. In zato tudi v njegovem zadnjem izdelku La Magia de El Cuco vidijo vsaj delček luči iz krize glasbene identitete. Tono Rosario (1955) je bil nekoč član legendarne skupine Los Hermanos Rosario (Bratje Rosario), zadnjih nekaj let pa deluje sam. Medtem ko je na Karibih in v ZDA že dolga leta ena največjih zvezd, ga je Evropa začela odkrivati šele letos, saj je pred kratkim končal prvo evropsko turnejo. Njegov merengue je izjemno udaren, obarvan z močnimi zvoki trobent in saksofonov ter podprt s klasično spremljavo dveh tipičnih dominikanskih instrumentov, tambore in guire. Vsemu temu je treba dodati še zvoke klavirja (odlični Ysrael Casado), konga bobnov, basa in včasih tudi harmonike. Zanimivo je, da je na koncu zgoščenke posnel še bachato A,E,I,O,U avtorja Joeja Verasa ter z njo tudi on pokazal na ritem, ki se vse bolj širi med karibskimi glasbeniki. Sicer pa je med dvanajstimi skladbami treba izpostaviti predvsem Tu va' vei, Juan en la ciudad, salso Triangulo in Estoy contento de estar en mi pais.

Tono Rosario, z vzdevkom El Cuco, ima v dolgoletni karieri vrsto uspešnic, plošča La Magia de El Cuco pa jih bo dodala še nekaj. Glasbenik, ki ima kar trinajst bratov in sester, namreč še kar naprej kaže, da mu ne manjka energije, ki jo sicer še posebej močno razdaja na nastopih.

Marko Jenšterle