Letnik: 2000 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Marina Žlender

ANDRAS SCHIFF, YUKO SHIOKAWA

Franz Schubert: Fantasie C-dur za klavir D76 (Wanderer Fantasie), Fantasie C-dur za violino in klavir D 934

ECM New Series/Statera

Schubertova Fantazija v C-duru za klavir, ki je v 19. stoletju dobila vzdevek Wanderer Fantasie, je eno vplivnejših glasbenih del; prevzela je celo vrsto kasnejših skladateljev, omenimo lahko Liszta in Schoenberga. Vsebuje celo plejado čustvenih razpoloženj, od pretanjeno liričnih do ekstatičnih, nenavadno ekspresivnih zanosov. Je izjemno kompleksna, zato tudi tehnično zahtevna, saj so nekatere pasaže povzročale težave bojda celo Schubertu samem. Mnogi kritiki in zlasti biografi vzporejajo Fantazijo z njegovo osebno življenjsko izkušnjo, s poskusom presega obupa z izbruhom obsesivne ritmične energije, v katerem vidijo vzporednico Beethovnu. Seveda gre za poskus približanja dela avtorju, za različne interpretacije, strinjamo pa se z mnenjem njegovega naslednika Richarda Wigmora, ki je med drugim zapisal tudi to, da vsaka resnična umetnina živi samostojno življenje.

Na zgoščenki sta združeni Fantaziji za klavir ter za violino in klavir. Druži ju nostalgično in na trenutke grenko razpoloženje, zanikano z novim zanosom. Ta dvojnost je povezana s tehnično zahtevnostjo, ki se kaže zlasti v violinskem partu. Verjetno je pri pisanju Fantazije D 934 v C-duru Schubert res imel v mislih violinista Josepha Slavika, za katerega je Chopin trdil, da je »drugi Paganini«. Delo je bilo prvič izvajano na Dunaju leta 1828, kjer je Slavik igral skupaj z izjemno nadarjenim mladim pianistom Karlom Mariom von Bockletom, ki je ob tej priliki igral tudi Wanderer Fantasie. Žal pa Dunajčani v skladbi niso prepoznali velikega dela, čeprav gre za eno najbolj liričnih in občutenih Schubertovih del. Ta kvaliteta mu je bila priznana šele mnogo kasneje, v 20. stoletju.

Andrassa Schiffa smo v ECM New Series že predstavili z interpretacijo Mozartovih, Regerjevih in Busonijevih del za dva klavirja, ki jih je zaigral skupaj s Petrom Serkinom. Nedvomno gre za enega najbolj spoštovanih in izjemnih interpretov našega časa, ki slovi zlasti po premišljenih in izvirnih interpretacijah. Njegove afinitete do Schuberta se kažejo v številnih izvedbah in nenazadnje v tem ploščku, kjer je obe Fantaziji izvedel v ravnovesju med zgradbo in vsebino. Za izvedbe je prejel številna prestižna priznanja, med njimi Priznanje mesta Dunaj ali Premio Abbiati, Robert Schumann Society pa mu je podelila memorialno medaljo Claudio Arrau.

Tudi Yuuko Schiokawa je solistka mednarodnega slovesa in gostuje po vsem svetu. Leta 1967 ji je Rafael Kubelik od navdušenja nad njenim igranjem dal v uporabo stradivarijevo violino, sicer last očeta, češkega skladatelja Jana Kubelika. Njena kariera se je povzpela na mednarodno raven pri devetnajstih letih, ko je dobila Mendelssohn Prize in Preis der Deutschen Musikhochschulen. Vlogo v interpretaciji Schubertove Fantazije v C-duru za violino in klavir D 934 je razumela kot komorno muziciranje na mojstrski ravni, brez vpadljivih izstopanj ter v harmoniji s pianistom.

Založba ECM nas je torej obogatila za še eno kvalitetno predstavitev mojstrov klasičnih glasbenih del.

Marina Žlender