KOMORNI GODALNI ORKESTER TAIPEI S TAJVANA

Festival Ljubljana, Ljubljanski grad, Ljubljana, 18. 7. 2000

Komorni godalni orkester Taipei je leta 1982 ustanovil dirigent Chang Wen Sheng z namenom, da bi podpiral in pospeševal razvoj tajvanske glasbe. Orkester je nastal iz najboljših mladih glasbenikov; v celotnem obdobju delovanja uživa sloves najodličnejšega tajvanskega orkestra in vso podporo sektorja tajvanske vlade za načrtovanje in razvoj kulture. Po uspešnem začetnem obdobju, v katerem se je uveljavil s številnimi koncerti po Tajski in tujini, je orkester v letih od 1990 do 1995 začasno prekinil z rednim delom, ker se je večina članov izpopolnjevala v tujini. Sedaj je sestavljen izključno iz glasbenikov, ki so diplomirali na najuglednejših evropskih in severnoameriških glasbenih institucijah.

Odličen, iz različnih obdobij glasbenega ustvarjanja izrazno izpopolnjen koncert se je začel s štiristavčno Sonato v D-duru francoskega baročnega skladatelja Jeana-Maria Leclaira, ki jo je za godalni orkester priredil dirigent in umetniški vodja Chang Wen Sheng. Sledil je Divertimento ex D Amandusa Ivančiča, manj znanega klasicističnega skladatelja, o katerem zanesljivo vemo le to, da je v letih od 1755 do 1758 živel in deloval v pavlinskem samostanu Marija Trost pri Gradcu. Ohranjen je njegov dokaj bogat opus približno stotih skladb, od katerih je polovica posvetnih. V izvedbi komornega godalnega orkestra Taipei je Divertimento zvenel sicer skromno, vendar ljubko in blagoglasno.

Popolnoma drugačno razpoloženje je vzbudila Fantazija za godala leta 1940 rojenega tajvanskega skladatelja Chinga Tana Shena, zanimiva zlasti zaradi v glavnem kvartno zasnovane harmonije in pentatonike, ki nam je z rahlo melodijo pričarala vtis tajske dežele.

Prvi del koncerta sta sklenili romantični Nordijski melodiji, op. 63 Edwarda Griega, s stavkoma V slogu ljudske pesmi ter Pastirjeva pesem in kmečki ples.

V drugem delu sta bili na sporedu še dve romantični, obsežnejši deli. Serenada za godala št. 3 v d-molu Friedricha Roberta Volkmanna je z neverjetno tehnično dodelanostjo izvedbe in vso čutnostjo solističnih odsekov v violončelu vzbujala pravi zanos, v odlični izvedbi orkestrskih mojstrov pa seveda navdušenje; kot vrhunec večera je sledila skoraj simfonično zastavljena in oblikovno zaokrožena Serenada za godala št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega. Prvi stavek se prične s počasnim uvodom, sledi mu živahnejši drugi del, ki je lahkotnega značaja. Čustvena napetost začne prav zares naraščati šele v tretjem stavku z oznako Larghetto elegiaco, v sklepnem četrtem stavku se razvije iz počasnega uvoda in se razraste prek živahnejšega, tehnično precizno in občuteno odigranega dela; po nepričakovani ponovitvi teme iz uvodnega dela prvega stavka se izpoje v veličastnem sklepu.

Mirne vesti lahko zapišemo, da je bil koncert tajvanskega orkestra Taipei eden vrhuncev Festivala, poslušalci pa smo bili navdušeni nad virtuoznostjo glasbenikov, ki so pokazali izjemno tehnično dovršenost in enkratno uigranost, ki sta obiskovalcem koncerta omogočili uživanje v čudovitem glasbenem večeru.

Marina Žlender