ZBOR SALVÉ IZ LAREDA, ŠPANIJA

Festival Ljubljana, Frančiškanska cerkev, Ljubljana, 22. 7. 2000

Zbor Salvé je leta 1975 ustanovil José Luis Ocejo, da bi tako ohranjal in oživljal špansko ljudsko glasbeno izročilo. Prvotno so za repertoar izbrali španske ljudske pesmi, kasneje pa so ga razširili tudi na področje cerkvene glasbe. Tako so ob Mozartovi Maši za kronanje in Bizetovem Te Deum svetovno zasloveli tudi z Misso Criollo španskega skladatelja Ariela Ramireza, s solistom Joséjem Carrerasom. Zbor Salvé je nastopil že v številnih mestih po Španiji, v Avstriji, Nemčiji, Argentini, Mehiki, Franciji, Italiji in v Vatikanu. Leta 1995 je sodeloval v Tednu Cantabrije v Washingtonu in istočasno nastopil tudi v New Yorku.

Zborovodja in ustanovitelj zbora Salvé José Luis Ocejo je bil rojen v Escalanteju v Cantabriji. Študiral je klavir in orgle. Po ustanovitvi zbora Salvé je bil leta 1979 imenovan za direktorja Mednarodnega festivala v Santanderju in za direktorja festivala de Otono v Madridu. Leta 1988 je bil izbran za dopisnega člana Akademije lepih umetnosti v Granadi, leta 1992 je prejel častno odlikovanje Mednarodne univerze Menendez Peleyo, leta 1997 pa zlato medaljo Mestnega sveta Escalanteja in častno odlikovanje Unicefa.

Koncert se je v bogato akustičnem prostoru frančiškanske cerkve obetavno začel z gregorjanskim koralom Salve, festa dies. Sledila mu je veličastna pesem Gospod, življenje me utruja, s katero se je začel prvi del koncerta s skupnim naslovom Glasba in poezija. Naslednje tri pesmi iz tega dela, Mala balada za tri reke, Pesmi in Rad te imam, so sicer pričarale pravi španski temperament, vendar je tako kot v vsem ostalem delu koncerta manjkalo nekaj muzikalnega občutenja, predvsem v tišjih in nežnejših delih.

V drugem delu koncerta smo v okviru španske večzborovske glasbe prisluhnili madrigalu Običajno si prihajala, ljubica in motetu Quem vidistis, Pastores iz 15. stoletja.

Sledil je obsežen tretji del koncerta, v katerem nam je zbor predstavil tradicionalno špansko glasbo posameznih španskih pokrajin. Slišali smo živahno pesem Zvonovi mošeje, baskovsko spevno melodijo Aurtxo seaskan, živahno andaluzijsko pesem Kraguljčarji, umirjeno cantabrijsko pesem Jaslice v la Colladi, dve slikoviti habaneri Božanska habanera in Havani je ime Helena ter črnsko duhovno pesem Soon ah will be done.

Kljub pestremu repertoarju in obetavnim napovedim je zbor v akustično neprimernem in preveč odmevnem prostoru izgubljal čistost zvoka, pridružile so se tudi težave z glasovnim razponom v višjih legah. In vendar smo lahko prisluhnili izčrpni predstavitvi španskega glasbenega izročila v zgodovinskem in karakternem pregledu. Občinstvo je pevce nagradilo z burnim aplavzom, zato so koncert sklenili trije dodatki, dve španski ljudski pesmi, med katerima smo slišali znano mehiško pesem Sin ti.

Marina Žlender