FLUXION

Vibrant Forms II

Chain Reaction, 2000

MATRIX

Various Films

Chain Reaction, 2000

Vibrant Forms II in Various Films sta prvi plošči, ki ju je berlinska založba Chain Reaction založila po izidu prelomnega albuma Multila finskega producenta Vladislava Delaya. Ta je za legendarno tehno založbo pomenil radikalno prelomnico v glasbeni estetiki in velik premik v hišni zvočni politiki. Zdelo se je, da iz prvega plana izginja ustaljeni tehno vzorec in da ga bo po dolgem času zamenjala nova verzija dubovske godbe, kateri so Berlinčani zapisani od prvega dne naprej. A zdi se, da je bil Delay le osamljena izjema, saj se Chain Reaction zanesljivo vrača nazaj k ustaljenim vzorcem urbanega duba, ultra minimalizma in arhitektonskih ambientalnih struktur. Fluxion in Matrix sicer predstavljata skupaj z Delayem mlajšo generacijo producentov, ki jih je posvojila Chain Reaction, vendar v njunem delu ni nič novega. Vibrant Forms II je naslednik prvega albuma, ki ga je K. Soublis ali Fluxion posnel pod istim imenom, Various Films pa je prvenec, ki ga je po nekaj malih ploščah in precej dobrih odzivih kritiške srenje sestavil Tetsuo Tsuri ali Matrix. A vendar se pri Chain Reaction ni nič spremenilo. Producenti sicer predstavljajo odlične izdelke, med katere sodita tudi Vibrant Forms II in Various Films, obenem pa se vrtijo okoli enega in istega vzorca, ki ga Chain Reaction dobesedno uteleša od prvega dne naprej. Koncept se z leti obrača in razširja, s tem pa omogoča neštete variacije, h katerim se zatekajo hišni producenti. Tako ne moremo uiti izdelkom, za katere lahko rečemo le, da zvenijo kot tipična plošča Chain Reaction. To sicer ni slabo, saj je bilo dosedanje delo založbe fenomenalno in tudi zelo vplivno, ampak nekje se zavzeta pripadnost le mora končati. Drugače končamo v zaprtem krogu, v katerem izkoriščajo le še tiste možnosti, ki obstajajo v postavljenem konceptu. To vsekakor pušča dovolj prostora za sveže interpretacije, a te se kljub navidezni širini ne uspejo prebiti izven tistega velikega predzgodovinskega monolita, ki se imenuje Chain Reaction. Založba tako v celoti določa posameznega producenta in zvoke, ki jih ta producira. Do sedaj je tej definiciji uspelo uiti le Vladislavu Delayu ter starejšim Monolake in Porter Ricks, ki so odšli zaradi nestrinjanja s pretirano anonimnostjo in askezo. Založba jih je čisto preprosto omejevala. Vibrant Forms II in Various Films sta odlična albuma, ki nam spet na drugačen način rišeta epske črno-bele zvočne poljane in ozvočujeta nevidne filme našega življenja. Njuna vsebina je neskončno samo referenčna, komadi so frakcije, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo, to še posebej velja za Various Films. Vsebina se nikoli ne pokaže v popolni odprtosti, ampak jo moramo loviti v neštetih remiksih, ki se dogajajo znotraj strukture albuma. Ponuja se nam čisti estetski užitek ob epskih zvokih epske založbe, katere trajanje je podaljšano v godbeno neskončnost. Vse, kar je objavljeno pri Chain Reaction, v trenutku postane klasika. Ampak kljub vsemu lahko za vsako klasiko posebej rečemo, da je prav takšna, kot smo jo pričakovali. Prav v tem je paradoks albumov Vibrant Forms II in Various Films – preveč sta predvidljiva, obenem pa ju ne bi hoteli videti v nobeni drugi podobi.

Jure Matičič