Letnik: 2001 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Rajko Muršič

FRANK LONDON'S KLEZMER BRASS ALLSTARS

Di Shikere Kapelye: Jewish-Oriental Village Brass from NYC's Lower East Side

Piranha/Nika, 2000

Trobenta naj bi bila judovska iznajdba. Ne le zato, ker so z njo sesuli zidove Jeriha, temveč zato, ker naj bi predhodnika tega instrumenta, šofar, ponesli po svetu prav razseljeni Judje. Ko so se začeli v osemdesetih letih jazzovsko, rockovsko in eksperimentalno navdahnjeni newyorški muzikanti ozirati h koreninam, se je zgodila renesansa klezmerja. Najprej so obujali glasbo svojih očetov in dedov, nato pa so začeli iskati vire vse globlje v zgodovini. In prej ali slej so morali trčiti na enega od neizčrpnih virov klezmerske mitologije, na legendarno pijansko bando Di Shikere Kapelye iz prve polovice 19. stoletja, ki naj bi po redkih ohranjenih virih operirala v širokem prostoru nekje med Odeso in Minskom. Viže – še bolj pa legende o škandaloznih nastopih benda – so se ohranile ne le v posameznih zapisih, temveč so se širile kot ljudsko izročilo in danes tvorijo jedro vsakega pravega klezmerskega repertoarja. Različne bulgare, frejlekhe, hosidle, dojne, hore, valčke in druge plese so zaznamovali z neizbrisnim pečatom »Orienta«, četudi je šlo pri tem le za svojevrstno izvajanje vzhodnoevropske plesne godbe.

Da so marginalizirane in stigmatizirane družbene skupine med najboljšimi izvajalci glasbe, ni skrivnost. To tudi ni nič nenavadnega, saj se lahko s tisto zapeljivo godbo, ki požene kri po žilah tudi spečemu slonu, pečajo le tisti, ki jim noben zlodej ne more (več) do živega. Tudi judovski glasbeniki so v vzhodni Evropi nekoč godli enako učinkovito in uspešno kot njihovi romski kolegi. In, kakopak, tisti lokalni muzikantje, ki so se pač znali dovolj učinkovito odkloniti od prevladujoče moralne večine.

Trobila so bila udarno sredstvo klezmerja že od samega začetka, zato je razumljiva zamisel Franka Londona, ki je zbral pod skupno streho različne newyorške trobilce in trobilke ter z njimi izvedel strupene klasike iz devetnajstega stoletja. Seveda z novo krvjo in duhom. Dobri stari mački in mačka Frank London, Matt Darriau, Susan Sandler, David Harris, Mark Hamilton, Stuart Brotman, David Licht in Jerry Kislinger so februarja 1999 stkali dolgo sestavljenko instrumentalov z neizbrisnim uživaškim pečatom. Še ena klezmer plošča? Da. In še veliko več.

Rajko Muršič