NEW RIDERS OF THE PURPLE SAGE

Gypsy Cowboy/The Adventures Of Panama Red

BGO/Big Bang, 2000

Najnovejša izdaja angleške založbe BGO prinaša kar dva albuma kultne ameriške skupine New Riders Of The Purple Sage (v nadaljevanju NRPS), zasedbe, ki ima tudi pri nas predvsem v 'deadheadovskih' krogih (deadheadi so oboževalci skupine The Grateful Dead) veliko poslušalcev; pred leti bi skoraj nastopila pri nas, a je morala žal odpovedati turnejo. Skupina je po svoje še najbolj znana kot poligon Jerryja Garcie za izlete v svet kitare pedal steel, manj znano pa je, da je v sedemdesetih letih izdala celo vrsto plošč, ki po kakovosti sodijo v sam vrh tako imenovane kozmične ameriške glasbe, a žal tudi med spregledana in neupravičeno pozabljena poglavja rocka. Gypsy Cowboy je tretja plošča NRPS, v izvirniku je izšla konec leta 1972, album The Adventures Of Panama Red z naslovom po odlični skladbi Petra Rowana pa je četrti izdelek NRPS in edina plošča te zasedbe, ki se je prodala v zlati nakladi. Obdobje, kraj in čas nastanka teh dveh pomembnih izdaj so natančno obdelani v spremni besedi izpod peresa Johna Toblerja, zato nam ostane samo še nekaj besed o sami glasbi. Pogojno rečeno gre za country rock, za glasbo, ki koketira z različnimi zvrstmi countryja (na albumu Gypsy Cowboy je na primer skladba She's No Angel, ki jo naše občinstvo pozna s koncertov bluegrassa Chrisa Jonesa), in sicer zajema neverjetno široko obzorje te glasbe od bluegrassa do honky tonka in celo soulovskega countryja (takšna je skladba You Should Have Seen Me Runnin Johna Dawsona), vedno pa je dosledno podrejena kalifornijskemu rockovskemu pristopu in močnemu avtorskemu pečatu Johna Dawsona in Dava Torberta. Ta trideset let stara glasba seveda nima veliko skupnega z današnjimi glasbenimi tokovi, je pa še vedno neverjetno prepričljiva, poslušljiva in prav po hipijevsko pregrešna. Jasno je, da takšno obdobje v popularni glasbi ni bilo dolgega veka, saj glasbenik ob takšnem podajanju glasbene tvarine hitro omaga. Žal tudi v tako imenovanem alternativnem countryju ni dovolj podobno vizionarskih (in nadarjenih) drznežev, ki bi znali nadaljevati pot, tudi zato je country rock že pred desetletji zašel v slepo ulico. Še dobro, da so nam ostale plošče! (BGO, P.O. Box 22, Bury St. Edmunds, Suffolk IP28 6XQ, England; www.bgo-records.com).

Jane Weber