Letnik: 2001 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik
JUSTIN VALI
The Sunshine Within/Masoandro Anaty
Bush Telegraph Rec., 1999
Morda bo ime Justina Valija tudi komu izmed bolje poučenih spremljevalcev dogajanja na afriškem, pravzaprav – ožje – malgaškem popularno glasbenem prizorišču zvenelo relativno neznano, saj smo ga v zadnjih nekaj letih srečevali precej poredko. A resnično imamo opraviti z enim izmed tistih malgaških glasbenikov, ki imajo največ zaslug za to, da je godba s tega velikega otoka ob jugovzhodni afriški obali prišla v svet in ustvarila tam zanimanje, ki je v posameznih obdobjih v minulih dvajsetih letih posamezne protagoniste ter njihove izdelke postavljalo v sam vrh tovrstne ponudbe. Justina Valija smo zadnjič srečali kot gosta na odlični dvojni plošči baskovskega harmonikarja Kepe Junkere. A kar štiri leta je rabil, da je izdal tudi novo lastno ploščo. Izšla je pri malo znani angleški založbi Bush Telegraph Records, primerna je tudi njena distribucija, torej dostopnost in odmevnost. To in pa omenjena večletna odsotnost cenjenega malgaškega glasbenika s prizorišča sta dovolj dobra razloga, da potešimo radovednost s predstavitvijo. The Sunshine Within ali v izvirniku Masoandro Anaty je album, ki nas pušča nekoliko nepotešene in ne čisto prepričane. Kot da bi Justin poskusil naenkrat dohiteti časovno vrzel v diskografiji ter uresničiti vse raznolike zamisli, ki so se mu v tem obdobju nabrale. Temu ustrezni so aranžmani in raznolike zasedbe, ki izvajajo posamezne izmed 13 skladb. S tremi delnimi izjemami so vse njegovo avtorsko delo. Repertoar razpade v tri tipe skladb: manjša je tista, ki vsebuje z elementi in prijemi evropskega popa zmehčano podobo in je nedvomno namenjena pridobivanju popularnosti pri množičnem občinstvu; mednje sodil tudi naslovna skladba, ki pa zaradi sodelovanja harmonikarja Riccarda Tesija sploh ni slaba. Drugo skupino, ki je nekakšno jedro plošče, izvajajo številčno okrepljene zasedbe, podprte z bogatimi spremljevalnimi glasovi, in pomenijo najprivlačnejši del ponudbe. A vsaj za puriste bodo najzanimivejše skladbe, ki jih izvaja samo njegov novi trio s tradicionalnimi glasbili valiho, akustično kitaro in kobosyjem. Nekaj izmed teh pesmi je zares izvrstnih, izstopa pa hommage legendarnemu staremu mojstru valihe Rakotozafyju, to je Valijeva priredba njegove pesmi Rakotozafy. Že zaradi teh je album vreden poslušanja.
Zoran Pistotnik