WORLD YOUTH CHOIR ‘99

Schnittke, Močnik, Sandstrom

Carus, 2000

Svetovni zbor mladih sestavlja okrog sto skrbno izbranih in preverjenih pevcev močne volje in velikega veselja do glasbe. Vsako poletje se člani srečajo v drugi, novi državi gostiteljici, organizator - tokrat je bila Glasbena mladina Slovenije - pa zboru priskrbi čim boljše razmere bivanja, vadbe ter nastopanja in imenitne zborovodje, take, ki so vajeni dela z mladimi in jih znajo navdušiti in voditi hkrati.

Poleti 1999 je bila država gostiteljica Slovenija in pred kratkim je pri znani založbi Carus v Stuttgartu izšla zgoščenka z delom tedaj posnetega repertoarja. Glavno delo na njej je prav gotovo monumentalni Koncert za zbor Alfreda Schnittkeja, napisan v letih 1984-85. Alfred Schnittke je žal že pokojni skladatelj rusko-nemško-židovskih korenin, ki je bil v večnih sporih s komunistično oblastjo, dokler se ni izselil iz svoje kljub vsemu zelo ljubljene prostrane domovine. Schnittke (že ime naznanja) se glasbeno izpove na skrajno različne načine, izdelane v mnogih stoletjih: vseprisotni kontrapunkt, sladko-gorečni način pravoslavnega petja, vzvišenost melodij in harmonij Richarda Wagnerja, boleča brezizhodnost Šostakoviča, imitacija slavnih ruskih zvonov, najrazličnejši zvočni grozdi ... Štiristavčni Koncert za zbor nudi visoko kvalitetnemu zboru (le zanj je napisan) vse, kar si želi in še mnogo več, a tudi poslušalcu seže do srca in v možgane. Je suma sumarum vsega, kar je doživelo ali prestalo človeško srce v dvajsetem stoletju: ogromno bolečega in mučnega, le malo ohrabrujočega, a ravno zato še bolj nadzemsko lepega.

Koncerta za zbor ne poznamo iz drugih interpretacij, zato je izvedbo Svetovnega zbora mladih težko primerjati z drugimi izvedbami, a prepričan sem, da je Frieder Bernius s svojimi izrednimi sposobnostmi zborovodje s tem zborom zelo zelo globoko vdrl v samo izpoved skladbe. Občutek imam, da ta zbor tako zahtevnega dela še ni pel nikdar prej in ga tudi tako kmalu bo. Vsekakor je z izvajanjem te skladbe Svetovni zbor mladih daleč daleč presegel samega sebe in navadne koncertne sporede.

Drugi posnetki na zgoščenki so prav tako obogatitev za vsakega ljubitelja glasbe: Damijan Močnik opozarja nase kot skladatelj razveseljivo razgibane, odprte in sproščene, pa tudi nesentimentalne (slovenske) cerkvene glasbe. Gloria Jana Sandstroma bo gotovo obšla še svet, tako zelo gre v uho.

Močnikovo in Sandstromovo glasbeno govorico, ki ju je dopolnil z zvočno zanimivo improvizacijo na slovensko pesem Pa se sliš’, na zgoščenki ne interpretira Frieder Bernius, ampak enako navdihujoči zborovodja Gary Graden, Američan, ki deluje na Švedskem.

Andrej Feinig