Letnik: 2001 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: napo.lee.tano

XZIBIT

Restless

Loud, 2000

Xzibit ima za sabo že kar dolgo mikrofonsko kilometrino, sprva v zabavljaškem zahodnoobalem moštvu The Alkaholiks, z izvrstnim štrajharskim singlom Paparazzi pa je na pot krenil kot samostojen umetnik. Že po prvih verzih vam mora biti jasno, da Xzibit ni tipičen zahodnoobalnik, saj z dinamičnim in angažiranim verziranjem ter raskavim glasom bolj kot na hedonistično vožnjo po Sunset Boulevardu paše kot soundtrack k prizorom besnega hupanja v zastoju na Flatbush Avenue sredi Brooklyna. A pazite: tudi mainstreamovski westcoast rap že dobro leto ni več tak, kot ga imamo v spominu iz let 1993-96.

Ponovna definicija zvoka leve obale se je začela v undergroundu, na vrhove lestvic pa jo je poslal nedvomno in nepreklicno prvi mož zahodnoobalne produkcije, Dr. Dre. Njegov album 2001, Eminemov The Marshal Mathers ter zdaj še Xzibitov Restless so trije stebri novega zahodnega zvoka. In s temi tremi velikimi produkti je Dre prišel do položaja, ko lahko mirne duše zavrne ponudbo Michaela Jacksona za produkcijo nove plošče - to je doktor tudi naredil pred slabim mesecem.

Smešno je torej, da je za pomembnost in kvaliteto albuma Restless bolj kot nominalni avtor zaslužen izvršni producent, torej Dr. Dre. Xzibit je tukaj bolj ali manj interpret, pa ne vzemite tega kot zmanjševanje vrednosti njegovih MC-jevskih spretnosti: Xzibit je na Restless standardno, pričakovano dober. Je ravno prav oster, njegovo rapanje je razločno, lepo si izmenjuje mikrofon z uglednimi gosti in jih vse brez izjeme tudi zasenči, pa čeprav so poleg drugih tukaj Drejeva protežiranca Eminem ter Snoop Dogg ter veliki Krs One. Tudi to, da je zdaj v druščini z Drejem, mu lahko štejemo le v dobro, saj je Xzibit zdaj še bolj Xzibitovski, kot je bil prej. A kljub vsemu si ne morem kaj: Restless si bom zapomnil kot novo potrditev teorije, da zna Dr. Dre iz vsakega MC-ja izbezati tisto najboljše. Xzibit pa še vedno ostaja eden mojih najljubših MC-jev.

napo.lee.tano