Letnik: 2001 | Številka: 10 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

LILA DOWNS

Border

Narada, 2001

Kubanska pisateljica Zoe Valdes je v najnovejšem romanu Čudež v Miamiju na nekem mestu duhovito obračunala z vsemi tistimi kubanskimi glasbeniki, ki so v zadnjih letih s pomočjo ameriških kolegov prišli do svetovne slave. Neki nesojeni mladi kubanski glasbenici namreč kolegica v romanu pravi: »Pojma nimaš o marketingu. Počakati moraš, da dopolniš devetdeset let, in si želeti, da bo Ry Cooder še vedno živ.« Moram priznati, da sem tudi sam že postal precej alergičen na neprestano odkrivanje novih kubanskih talentov, še posebej tedaj, kadar so se njihovi zahodni mentorji čutili dolžne, da značilne karibske zvoke oplemenitijo še s svojimi inštrumenti. Precej bližje mi je bilo, kadar je do tega stika kultur prišlo manj na silo in bolj spontano.

Border oziroma La Linea, najnovejša plošča mehiške glasbenice Lile Downs, ki smo jo lahko Slovenci lani precej pred drugimi evropskimi državami videli na naših odrih, pa je nekaj povsem drugega. Lila Downs se je namreč iz izredno intimne akustične in etno obarvane plošče Yutu tata (Tree of Life) res zasukala v ameriške zvoke in tamkajšnje ritme ter si s tem verjetno na široko odprla vrata na zahodne trge. Ampak ona ima v nasprotju s kakšnim Ryem Cooderjem ali Davidom Byrnom, ki nasprotno koketirata z latino ritmi, do tega neizpodbitno pravico, kajti polovica krvi, ki se pretaka po njenih žilah, je severnoameriška. Njena mama je sicer Indijanka iz mehiške države Oaxaca, oče, že pokojni Allen Downs, pa je bil Američan. Pri njem je Lila preživela dobršen del otroštva, v Ameriki je študirala operno petje in antropologijo in se tam tudi namesto za metropolitansko opero (kjer je že naredila avdicijo) raje odločila za Dead Head. Z Grateful Dead je hodila po Ameriki, na koncu pa pristala v Mehiki in začela odkrivati svojo indijansko identiteto. Ker je to s prejšnjo ploščo Yutu tata dokončno potrdila, je sedaj prišla na vrsto ameriška stran duše, v kateri pa so še vedno izredno močni mehiški elementi. Navsezadnje je ves južni del ZDA nekoč pripadal Mehiki in mehiška kultura je na tem področju še vedno zelo močna. Plošča Border govori o meji med obema državama. To je pretresljiva zgodba o usodah Mehikancev, ki na njej izgubljajo življenja, ameriške kulture pa se Lila Downs najbolj dotakne v izjemni interpretaciji skladb Woodieja Guthrieja ter med prepevanjem nekaterih skladb v angleščini. Glasbenica je kmalu po izidu dejala, da ima mejo med ZDA in Mehiko neizmerno rada, ker je to prostor, na katerem se res počuti doma. Border je hkrati intimna in močna pripoved o pregradi sveta, katero prva ruši ravno Lila Downs s svojim svetovljanstvom.

Marko Jenšterle