LUIS SEGURA

Cosas de la vida

Platano Records, 2000

Ko se je pred kratkim v medijih Dominikanske republike razvnela debata o izvorih njihovega ritma bachate, so mnogi posebej poudarjali imena Joseja Manuela Calderona, Rafaela Encarnaciona in Luisa Segure. Gre za tri predstavnike tako imenovanega »tropskega bolera«, ki je bil v Dominikanski republiki izredno popularen v petdesetih in šestdesetih letih, ko je beseda bachata še vedno pomenila le neformalno druženje in je ni nihče povezoval z glasbenim stilom. Danes je bachata, tako kot merengue, sinonim za dominikansko glasbo. Z rojstvom bachate so povezane tudi razmere v državi, saj so leta 1962 v atentatu ubili diktatorja Rafaela Trujilla, ki je pred tem dolga leta z državnim denarjem podpiral velike orkestre merengueja in v zameno dobival skladbe, v katerih so poveličevali njegovo vladavino. Tropski bolero, iz katerega se je v tistem času začela razvijati bachata, je bil na čistem obrobju, eden prvih, ki se mu je uspelo prebiti v ospredje, pa je bil Luis Segura. V osemdesetih letih je bachata s Segurovo uspešnico Pena zašla tudi v urbane centre. Luis Segura je imel za seboj že kar bogato glasbeno pot, zato ni čudno, če si je ob imenu pridal še umetniški vzdevek »El Papa de la Bachata«, »oče bachate«; to mu ob mlajših bachaterih z vzdevki, kot so »kralj bachate« ali »poglavar bachate«, zagotavlja posebno in tudi prestižno mesto v tej glasbeni zvrsti.

Luis Segura je prvo ploščo posnel leta 1964, od tedaj pa ima v zbirki že 34 plošč. Za zadnjo z naslovom Cosas de la vida je vse skladbe napisal sam, tako kot pri večini prejšnjih, in jih izvedel s skupino, v kateri nastopajo trije njegovi sinovi. Bachate Luisa Segure se precej razlikujejo od drugih. Tudi na zadnji plošči je namreč mogoče čutiti, da je avtor velik romantik, ki se je napajal pri karibskem boleru, vendar ga je nato združil z značilnimi dominikanskimi glasbili ter njihovimi zvoki. Luis Segura je tako prej podoben kakšnim francoskim šansonjerjem kot afriškim kitaristom, s katerimi običajno delamo primerjave pri drugih bachaterih. Morda je manj popularen na nekaterih radijskih postajah, vendar je še vedno močna stalnica v dominikanski glasbi. To vlogo si je z zgoščenko Cosas de la vida samo še utrdil.

Marko Jenšterle