STEREOLAB

Sound-Dust

Elektra/Nika, 2001

Leto je naokrog in Stereolab so zunaj z novim dolgoigrajočim izdelkom. Hiperproduktivnost običajno ne gre skupaj z izvirnostjo in vsakokratno svežino, a prav to je poglavitna težnja skupine, ki si je z vztrajnostjo že izborila posebno mesto v malce drugačni pop glasbi.

Premik je očiten, a skladen. Od plošče do plošče so Stereolab razvijali občutek za aranžiranje pesmi, katere osnova, najbolje predstavljena s francosko naglašeno interpretacijo Laetitije Sadier, ostaja ista. Brez nje bi bili Stereolab danes že povsem drugačna skupina kot pred desetimi leti. Motorični (ali neu!jevski) ritem se je razdrobil, dvoakordno kitarsko brzenje je izginilo, glasne orgle Farfisa in Hammond so prepustile mesto skrbnejšim niansiranjem zvoka. Ko so fokus (poslušalčevo pozornost) razširili na obsežen spekter zvočnih rešitev, so obenem zmanjšali vpliv pop dražljivosti. Čeprav je Laetitijino petje danes bolj melodično kot kdaj prej, nima ustrezne podpore in se izgubi v namerni anemičnosti postopkov. Za povrh so pesmi večdelne, mimogrede preskočijo v povsem drug »film«. Še dobro, da so pesmi na plošči oštevilčene, brez opazovanja zaslona domačega predvajalnika poslušalec hitro izgubi sled.

Stereolab so vedno rahlo zavajajoče že z naslovom albumov napeljevali na poslušanje. S Sound-Dust so še najbolj neposredni, napeljujejo, da so glavno pozornost namenili zvočnemu prahu. Tistim utrinkom, ki so na prejšnjih ploščah rabili le kot obrobna sestavina. Za to so skoraj morali vpoklicati mojstre poklica, ki so navkljub reklu o preveč kuharjih in prižgani juhi posel opravili z odliko. Jim O'Rourke je prinesel vplive sodobne amerikane, orkestracijo na sledi Vana Dyka Parksa, John McEntire je v ozadju dodal drget elektronike, Sean O'Hagan obvlada odpiranje velikega plana. Vse se prekriva, preliva, meša. Stereolab še nikoli niso zveneli tako dodelano.

Vendarle, tako laboratorijsko opravilo gre na račun izgube prvinske razigranosti, tiste, ki nas žene v ponovno in ponovno poslušanje iste pesmi, albuma. Če bi Stereolab združili »znanost« in »srce«, potem ... No, mogoče jim uspe že prihodnje leto, z novim albumom.

Janez Golič