Letnik: 2001 | Številka: 10 | Avtor/ica: Janez Golič

THE STROKES

Is This It

RCA/Menart, 2001

Kar nekaj pesmi s prvenca The Strokes se ponuja kot iztočnica za razmišljanje o meteorskem uspehu »do včeraj« praktično neznane skupine. Po enem singlu in klubskem nastopu v Londonu je ta mladi newyorški bend »v zavetje« vzel največji angleški glasbeni tednik New Musical Express in iz njih naredil hitro vzpenjajoče se zvezde. Pred nekaj meseci so fantje igrali doma kot predskupina lokalnim upom, sedaj so razprodani povsod, kjer se pojavijo. Hard To Explain. Tudi to je globalizacija. In zakaj ravno oni?

The Strokes ne sodijo v krog pozerskih »rešiteljev rock'n'rolla« tipa Oasis ali Suede, ki jih je NME prav tako izstrelil v planetarno medijsko orbito še pred izidom prvencev. Ne, The Strokes delajo le svojo stvar, pravzaprav, dokaj verno preigravajo glasbo newyorških vzornikov, se tako oblačijo in ohranjajo izvorni zvok in duh rock'n'rolla.

To je seveda v redu, a takoj se postavlja vprašanje, ali je to to? Is This It? Kje je tisti presežek, ki bi njihov prvenec dvignil nad raven zgolj preigravanja že slišanega in upravičil tako rekoč enotno hvalo v kritiških krogih v vseh kotičkih razvitega sveta? Da so mladi in očarljivi, bi bilo premalo, take industrija tako producira vsak dan. Če bi naredili neposredno primerjavo z njihovimi vzorniki, ki – zanimivo - vsak v svojih začetkih niti približno niso bili deležni tolikšne pozornosti, bi The Strokes spet padli na izpitu. Kajti: fantje ne premorejo kitarske prefinjenosti Television niti kompleksne poetičnosti Patti Smith Group, niti približajo se ne genialni preproščini The Ramones, kaj šele ekstatičnosti The Velvet Underground ali Louja Reeda, od katerega so se naučili največ. Zato pa pevec Julian Casablancas prav z značilnimi reedovskimi poudarki pritegne, iz rock'n'roll klišejev naredi všečne pesmi, kjer ne moti niti oguljena platforma.

Pomaga tudi pridih angleške senzibilnosti, ko se The Strokes dotaknejo The Smiths in gredo nazaj do Kinks in The Who. V času, ko vrhove lestvic popularnih zavzemajo anemični pop produkti, je tak retro pogled kvečjemu dobrodošel. In če bodo The Strokes spodbodli mlado generacijo poslušalcev, da bodo segli po ploščah »izvirnikov«, so že naredili dobro delo. Pri planetarnem uspehu pa skupina pravzaprav nima nič. So eni zadnjih, ki bi jim lahko naprtili, da vse delajo le zaradi komercialnega uspeha, The Strokes se le dobro zabavajo. Ali kot pravijo v sklepni pesmi, Take It Or Leave It. Za nesmrtno rock'n'roll slavo pa se bodo morali izkazati še s kakšnim, vsaj tako dobrim albumom, kot je Is This it.

Janez Golič