Letnik: 2001 | Številka: 10 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

WHAT WE LIVE

Trumpets

Black Saints, 1999

WHAT WE LIVE

Quintet For A Day

New World Records, 1999

JOHN LINDBERG ENSEMBLE

A Tree Frog Tonality

Between the Lines, 2000

Tole so trije po izvajalcih izjemno zanimivi in po avtorskem prinosu, ki je dan poslušalcem, do skrajnosti konsistentni albumi, za katere pa velja, da ob izidu niso bili deležni dolžne pozornosti.

What We Live je naziv tria, ki smo ga v teh krajih praktično povsem spregledali. Če je že bil morda omenjen v kakšni oddaji, pa njegovo delo nikakor ni bilo deležno predstavitve in ovrednotenja. Jedro tega pa zagotovo sestavljata dva leta 1999 izdana albuma: Quintet For A Day, izdan pri ameriški založbi New World Records, in Trumpets, izdan pri cenjeni italijanski založbi Black Saint. No, pred tem so izšli še trije albumi z enakim nenavadnim podpisom What We Live; prvenec What We Live na Japonskem pri založbi DIW, drugi What We Live Fo(u)r kot prvi te zasedbe pri že omenjeni Black Saint ter Never Was pri isti založbi. Na teh treh albumih so bili What We Live Lawrence Larry Ochs, Lisle Ellis in Donald Robinson. Pri tem je treba omeniti, da je bil Ellis izvorna gonilna sila tega skupnega projekta priznanih kreativnih jazzistov z ameriške zahodne obale; o tem priča prav prvi album za založbo Black Saint, ki je bil najprej podpisan z njegovim imenom. Larry Ochs, saksofonist in ključni član legendarnih Rova Saxophone Qaurtet, bobnar Donald Robinson in basist Lisle Ellis pa so pred skupnim projektom What We Live seveda že sodelovali pri mnogih drugih zanimivih glasbenih srečevanjih, denimo pri z gosti razširjenih projektih Rove (John Coltrane's Ascension), pri Double Trio izjemnega, a žal spet preveč spregledanega saksofonista Glenna Spearmana, pa tudi pri Ochsovih samostojnih projektih. Če so bili prvi albumi v celoti v domeni tria, pa so v obdobju med letoma 1996 in 1998, ki je glasbeno dokumentirano na albumih Quintet for a Day in Trumpets, zasedbo širili z dvema prominentnima gostoma. Oba sta trobentača. Prvi je nam dobro znani Dave Douglas, v Ljubljani že tudi koncertno nekajkrat predstavljen. Drugi je pred davnimi leti prav tako igral v Ljubljani, pa smo potem precej pozabili nanj. Njegovo ime je danes Wadada Leo Smith. Natančneje: album Trumpets je koncertni in vsebuje pet daljših posnetkov. Ti dokumentirajo nastopa tria 1. novembra 1996 v klubu The Western Front v Vancouverju v Kanadi, na katerem se jim je pridružil Dave Douglas, in 21. marca 1998 v klubu The Outpost v Albuquerqueu v ZDA, na katerem je z njimi igral Wadada Leo Smith. Aprila istega leta so se potem dobili z obema trobentačema v nekem kalifornijskem studiu in posneli album Quintet For A Day. To je zagotovo njihovo najbolj prepričljivo delo, kar sem jih imel priložnost slišati: devet kolektivnih skladb skrajno različnih dolžin, v vseh pa je mogoče poslušati izjemne posege Douglasa na levem, Smitha pa na desnem zvočniku, medtem ko osnovni trio trdno pelje celotno pustolovščino v neslutene zvočne zakladnice.

In če potem poslušamo A Three Frog Tonality basista Johna Lindberga in ansambla ter pred tem preberemo imena sodelujočih, primerjavam z vsem prej zapisanim ni mogoče uiti. Na tem albumu je ansambel sicer (samo?) kvartet, sestavljen iz preverjenih staroborcev severnoameriške sodobne improvizirane godbe. Ob suverenem Lindbergu sta tu prav Larry Ochs in Wadada Leo Smith; četrti, ki je bil za bobni, pa je veteran Andrew Cyrille. Album vsebuje šest umirjenih, a notranje bogato členjenih in virtuozno izvedenih skladb, od katerih je eno prispeval mojster Cyrille, druge pa Lindberg. In prav njegovi Thanksgiving Suite in naslovna A Three Frog Tonality nosita ves projekt. K opozarjanju na izjemno kvaliteto tega, kar ponuja ta zanimiv kvartet v kontekstu posnetih projektov v aktualnem polju sodobnega jazza, pa velja dodati še zanimivost, ki je verjetno tudi med vzroki za nerazkričanost tega albuma: posnetki so nastali v okviru sodelovanja omenjenih glasbenikov pri pouku nam dobro znane jazzovske akademije v avstrijskem Gradcu, v njenem studiu v dveh dneh konec lanskega marca in so prav tam tudi izšli. Umetniški direktor te produkcije je bil avstrijski trobentač Franz Koglmann. Za bolje obveščene več kot zgovoren podatek.

Zoran Pistotnik