RAZLIČNI IZVAJALCI

Drag City Supersession: Tramps, Traitors and Little Devils

Drag City, 2001

Super skupine se v preteklosti niso izkazale z daljšim trajanjem, prej je šlo za izkazovanje tehniških veščin že uveljavljenih posameznikov, ‘spopad’ samozadovoljnih osebnosti pa je običajno hitro pripeljal do razhoda. Tega se očitno dobro zaveda čikaška trojka glasbenikov, sicer uveljavljenih le v določenih krogih, a vendar dovolj oblikovanih, da njihovo sožitje verjetno ne bi preživelo več kot en album. Zatorej so se Neil Hagerty (nekdaj Royal Trux), Bill Callahan (še vedno edini, ki stoji za imenom Smog) in Edith Frost (vedno kot Edith Frost) zbrali na tako imenovanem »supersessionu«, enkratnem projektu; zraven so povabili še nekaj eminenc iz sorodnega kroga, če ne drugega, jih druži pobudnik zamisli - založnik, neodvisna gramofonska hiša Drag City.

Glede na to, da nihče od naštetih nima težav z ustvarjanjem, denimo, vsi so pred kratkim objavili redne albume, je vsak zlahka prispeval po dve avtorski pesmi, skupaj so pridali še štiri priredbe, dovolj za klasično dolg album, ki se naslanja na klasično rockovsko izročilo. Kar odstopa, je rezultat njihovih glasbeno-karakternih razlik; Hagerty je prinesel razmajan, še vedno glasen rhythm’n’blues, ki tu in tam zdrsne v klasično hardrockovsko rifanje (verjamem, da je on za priredbo izbral Black Sabbath). Na drugi strani Bill Callahan ne odstopa od melanholičnega, nikoli povzdignjenega pripovednega sloga (verjamem, da je on za priredbo izbral Old Town Randyja Newmana), medtem ko Edith vnaša občutljivo, žensko senzibilnost (čudno, da zapoje Reedovo Charlie’s Girl). Za kolikor toliko prepričljivo povezavo med njihovimi prispevki so vskočili Jim O’Rourke, Rian Murphy, Tara Key ... Njihova bogata instrumentalizacija zgladi nasprotja, jih poveže v konsistentno celoto. Šele z njimi Tramps, Traitors, And Little Devils postane plošča, vredna pozornosti.

Morda nobena pesem z albuma ne dosega najboljših stvaritev preteklega dela prisotnih avtorjev. A je dovolj dobra izbira za tiste, ki se niste odločili za nakup katere od rednih plošč Royal Trux, Smog in Edith Frost. Tu so vsi združeni, ne nujno podrejeni drug drugemu, še vedno pa predočajo veliko željo po skupni glasbeni izkušnji.

Janez Golič