RAZLIČNI IZVAJALCI

New Orleans Funk

Soul Jazz, 2000

RAZLIČNI IZVAJALCI

Saturday Night Fish Fry

Soul Jazz, 2001

New Orleans ima v zgodovini ZDA poseben položaj. Multikulturnost tega mesta je povzročila boj za nadzor in oblast. Ustanovljen leta 1718 kot francoska kolonija New Orleans, je prehajal iz ameriškega v francoski nadzor in nazaj. Sužnji so imeli v New Orleansu nekoliko drugačen položaj kot v drugih delih ZDA. Imeli so več prostosti. Bližina z Jamajko je pomenila, da so na Jamajki veliko poslušali radijske postaje iz New Orleansa, obenem pa je v devetnajstem stoletju v mestu nastala močna haitska skupnost, katere prebivalci so s seboj prinesli voodoo kulturo. Dodati je treba vlažno in toplo podnebje, ki ljudi vzpodbuja k aktivnostim izven doma. Razvili so se festivali, slovite čage in pustne fešte. Pravijo, da se je jazz rodil na trgu Congo Square v New Orleansu, kjer so se ob nedeljah zbirali sužnji, ki jim je bil dovoljen dan počitka. Na jazzovskih pogrebih je na poti na pokopališče pihalna skupina igrala otožno glasbo. Na poti s pokopališča pa so igrali poskočno glasbo, saj je po afriških verovanjih duša osvobojena ob pogrebu, in takrat se je prvotni pihalni skupini pri tem pridružila tako imenovana druga vrsta (second line), ki je udarjala ritem in poudarjala plesnost glasbe. In potem so bile maškarade, parade, fešte ter sloviti mardi gras s tolkalci in plesalci in z RandB funkom. Glasba je nedvomno v jedru identitete New Orleansa. Kompilaciji New Orleans Funk in Saturday Night Fish Fry sta odlični, vrhunski, tridimenzionalni razglednici funkovske dediščine mesta. Založba Soul Jazz, za katero dela širok krog poglobljenih glasbenih ljubiteljev, podaja na teh dveh zgoščenkah vrhunski pregled glasbenega bogastva mesta in nešteto razlogov za trajno veselje ob glasbi. V New Orleansu se je sčasoma razvil razpoznaven slog, ki ima značilen, grenko sladek okus in zelo razgiban zvok. Izhajali so iz jazza, a so bili vedno pozorni na blues ter rhythm in blues; z mešanjem, stapljanjem in kuhanjem teh praks so razvili samosvoj zvok, ki je bil bolj igriv, mikaven in navsezadnje duhovit, vsekakor pa drugačen od soula, ki so ga igrali v Detroitu, Memphisu, Muscle Shoalsu in Philadephiji. Ne pogrešamo nobenega od ključnih izvajalcev neworleanske scene, razen mogoče Fatsa Domina in Earla Kinga, a to je opravičljivo, saj se pregled ukvarja z glasbo, ki je nastala od šestdesetih let naprej. Prvi del New Orleans Funk – The Original Sound of Funk 1960-1975 postavlja temelje z velikani, kot so Allen Toussaint, čigar pesem Get Out Of My Life Woman slišimo v njegovi lastni različici, potem so tu Dr. John, The Meters, Proffesor Longhair, Lee Dorsey, Eddie Bo in Ernie K. Doe; ne manjkajo niti sočni zvoki The Explosions. Drugi del Saturday Night Fish Fry zapolnjuje nekatere vrzeli prvega, saj vključuje antološko Ruler of My Heart Irme Thomas, skladbo, po kateri je Otis Redding naredil Pain in My Heart, potem prvo verzijo Iko Iko v izvedi Dixie Cups, nato poglablja vpogled z nekaj fenomenalnimi pesmimi manj znanih izvajalcev, denimo Humpback Eldrigea Holmesa in Break in the Road sijajne pevke Betty Harris. New Orleans Funk in Saturday Night Fish Fry sta preprosto obvezno gradivo za vse ljubitelje glasbe.

Terens Štader