WHITE STRIPES

White Blood Cells

Sympathy For The Record Industry, 2001

Ljudski nauk »Kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni!« se za White Stripes udejanji do izpopolnjenosti. Detroitčana Jack in Meg White sta duo postavila na noge leta 1997, dve leti kasneje sta pri Sympathy For The Record Industry izdala prvenec, letos pa je sledil že tretji album. V tem času sta postala izstopajoče ime na ameriški neodvisni rockovski sceni in se letos uspela prebiti do čakalnice za nastop pri Davidu Lettermanu na postaji CBS. Bolj kot to pa je pomembno njuno druženje z možakarjem po imenu Long Gone John, velikim ljubiteljem obskurnosti in primarnosti. Oboje je srž početja White Stripes, njuna idejna podlaga je igrati enostaven rock and roll. V njem se markantno prepletata punk in blues v zlivanju z ameriško folk tradicijo, vse skupaj pa temelji na številu tri: trije akordi, tri kitice - in to je to! V času, ko se kopica glasbenikov ukvarja s prepletanjem in mešanjem različnih glasbenih žanrov in slogov ter se pri tem zapleta v transžanrske balaste in preproducirane zapise, sta White Stripes preprosta. Njuna kvaliteta se skriva v enostavnosti, ki jo uresničujeta z minimalnimi sredstvi. Vendar pa zmes kitare, bobnov in glasu že dolgo ni zvenela tako močno kot ravno v White Stripes. Jack White ne more skriti navdušenja nad folk bluesom Blinda Willieja McTella, medtem ko njegova Meg ne skriva otroške ritmike, ampak jo raje še spodbuja. White Blood Cells je njun najbolj izpiljen album doslej in vreden našega posluha, saj ponuja godbo zamujene mladosti v duhu časa.

BIGor