Letnik: 2001 | Številka: 12 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

Ljubljana

Jazzovski abonma

“Končno,” bi lahko vzkliknili ob novici, ki je sredi novembra še ne uradno prišla do nas. Ta novica je jazzovski abonma, vzpodbudna programska odločitev Cankarjevega doma, ki jo – čeprav prihaja pozno – vsekakor z veseljem pozdravljamo.

Pozno zato, ker so analize razmer v slovenski jazzovski ponudbi, navad glasbenega, ne le jazzovskega občinstva, smotrnosti, ekonomičnosti in učinkovitosti pri organiziranju in promociji tovrstnih koncertov že v prvi polovici osemdesetih let minulega stoletja pokazale, da zahtevajo kontinuirano in periodično sklenjeno sosledje tovrstnih glasbenih dogodkov ob logični slojevitosti glede na zahtevnost in prizorišča. Ali, povedano drugače: lepo je, da Cankarjev dom organizira vsakoletni festival jazza, a če se v preostalih enajstih mesecih v Ljubljani ne zgodi noben omembe vreden jazzovski koncert in če hkrati v mestu ne poteka živahno klubsko življenje, naokoli po Sloveniji pa prav tako koncertna in festivalska ponudba, vložek v še tako dober festivalski program v Križankah nima pravega kulturnega učinka. Če hoče Cankarjev dom upravičiti svoje poslanstvo na področju ponudbe in promocije jazzovskih glasbenih praks, mora med enim in drugim festivalom vsaj enkrat na mesec ponuditi jazzovski koncert planetarne relevance. Po dvajsetih letih prepričevanja in čakanja to spoznanje dobiva tudi formalno utelešenje in izvedbeno otipljivost. Seveda ni sporno, da so se razmere v zadnjih letih že zelo približale prej opisani projekciji. Ob vseh letnih jazzovskih dogodkih, ki že dolgo niso več samo domena Ljubljane, je tudi Cankarjev dom pomembno okrepil nefestivalsko ponudbo. Vendar pa je bil to še vedno le niz vnaprej nepredvidljivih posameznih koncertov, odločitve o novih pa so bile v veliki meri odvisne od uspeha predhodnega. Z jazzovskim abonmajem, ki ga uvajajo z letom 2002, pa je perspektiva povsem drugačna. Tisti, ki se bo za abonma odločil, bo torej že pred nakupom vedel, katerih devet jazzovskih in temu glasbenemu idiomu sorodnih dogodkov se bo v naslednjem letu dni udeležil in kdaj bo to.

Izbor je pester in seveda niti slučajno ne jazzovsko purističen, pač pa zajema širok spekter izraznih pristopov od jazzovske tradicije do mejnih praks. 29. januarja ga bo pričel Ernest “Khabeer” Dawkins, eden izmed nadaljevalcev “čikaške šole”, nastale iz žlahtne zapuščine organizacije AACM, s kvartetom Aesop. Pihalec in tolkalec, skladatelj in aranžer ter cenjen učitelj je v svoji dosedanji glasbeni karieri sodeloval s številnimi ključnimi mojstri iz tega kroga – npr. z Anthonyjem Braxtonom, pokojnim Lesterjem Bowiejem, Muhalom Richardom Abramsom in Henryjem Threadgillom, že leta 1978 je ustanovil lasten New Horizons Ensemble, ki ga vodi še danes, od leta 1997 pa je član legendarnih Ethnic Heritage Ensemble. S kvartetom Aesop je leta 1999 izdal album Fables For A New Millenium (glej Plošče). Poleg njega kvartet, ki prihaja v Ljubljano, sestavljajo še kitarski virtuoz Fareed Haque (zamenjal je prvotnega člana Jeffa Parkerja), dolgoletni basist v Sun Ra Arkestra Rollo Radford in vsestranski tolkalec Hamid Drake.

Že 26. februarja pa abonma ponuja kar dvojni koncert: najprej Zlatko Kaučič Izpoved Kvartet z dvema italijanskima pihalcema in kontrabasistom, potem pa kvartet, ki ga sestavljajo Dave Douglas (trobenta), Misha Mengelberg (klavir), Brad Jones (kontrabas) in Han Bennink (bobni). School Days je naziv kvinteta, sestavljenega iz ameriških, švedskih in norveških glasbenikov; saksofoni in klarineti, pozavna, vibrafon, kontrabas in bobni, med imeni pa seveda o zasedbi največ povesta tisti Kena Vandermarka in Jeba Bisgopa, čeprav preostalih treh skandinavskih mojstrov ne poznamo zgolj zaradi lastne neukosti, ne pa zato, ker njihovo dosedanje delo ne bi bilo vredno neobremenjene pozornosti. Nastopili bodo 25. marca. Potem bo sledil nekajmesečen premor, ki ga bo seveda presekal program festivala jazza. Šele 27. septembra se nam obeta naslednji abonmajski koncert, ki pa bo zato toliko bolj intriganten: Big Band RTV Slovenija bo takrat “dresiral” David Murray. Davida Murraya, tenorskega saksofonista in basovskega klarinetista ter skladatelja, dirigenta in producenta, zagotovo ni treba posebej predstavljati; njegova tri desetletja trajajoča glasbena kariera je polna ustvarjanja in vodenja ansamblov, sodelovanj s ključnimi protagonisti sodobne afroameriške glasbe, snemanj in poučevanj, ne nazadnje pa celo “grammyjev”. V Sloveniji je že nekajkrat nastopil z različnimi zasedbami, a nastop z ljubljanskim orkestrom bo zagotovo izjemna izkušnja. 5. oktobra bo oder v Linhartovi dvorani zasedel trio treh izjemnih glasbenic. V Collective Trio so instrumentalna znanja in ustvarjalne zamisli združile švicarska pianistka Sylvie Courvoisier, francoska kontrabasistka Joelle Leandre in filipinsko-ameriška tolkalka Susie Ibarra, ki smo jo letos lahko videli na Drugi godbi z newyorškim triom. Oktober bo po tej plati tudi najbogatejši mesec, saj sta napovedana še dva koncerta. Najprej 19. oktobra brazilski trio Moreno Veloso + 2, predstavniki nove generacije brazilskih pevcev in skladateljev, 28. oktobra pa še duet francoskih glasbenih legend – harmonikarja Richarda Galliana in pihalca Michela Portala. Jazzovski abonma 2002 se bo v Cankarjevem domu končal novembra z nastopom mednarodnega okteta kubanskega pianista Omarja Sose, “ambasadorja edinstvenega zvočnega sveta, ki ima svoje srce v domovini ustvarjalne glasbe 20. stoletja: Afriki.” in pevko Dianne Reeves s programom, posvečenim Sarah Vaughan.

Z uvedbo jazzovskega abonmaja ponuja Cankarjev dom pomembno programsko novost, predvsem pa se pričenja obnašati kot gospodaren organizator jazzovskega festivala, saj končno artikulirano in predvidljivo izpolnjuje svoje kulturno poslanstvo: skrb za stalno in kakovostno ponudbo jazzovske godbe v tem okolju, ki je bila v zadnjih letih manjša, kot bi bila lahko. To njegovo namero in pripravljenost seveda velja podpreti.

Zoran Pistotnik