ERNEST DAWKINS' AESOP QUARTET

Fables For A New Millenium

8th Harmonic Breakdown Inc., 1999

Žal je tale odlični album kultnega čikaškega pihalca in tokalca ter seveda skladatelja, aranžerja in pedagoga Ernesta »Khabeerja« Dawkinsa izšel pred dvema letoma pri tako neizstopajoči ameriški založbi, da bi ga zagotovo povsem spregledali, če ne bi brskali za zvočnimi dokumenti o njegovi aktualni glasbeni tvornosti pred napovedanim prihodom na evropske koncertne odre. Pa tudi sicer navkljub bogati, že tri desetletja trajajoči glasbeni karieri njegovo glasbeno delo slabo poznamo in ga praktično nismo predstavljali. Razlogov za to je več, a eden bistvenih je zagotovo njegov življenjski slog. Odrasel je v Čikagu in se glasbeno izoblikoval v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v »zlatem« obdobju delovanja tamkajšnje organizacije afroameriških ustvarjalcev AACM, in sicer pod njihovim neizbrisnim vplivom, saj je že kot otrok živel v soseski, v kateri so prebivali, vadili in igrali nekateri njeni ključni člani. Kaj kmalu potem, ko se je odločil, da bo pihal v saksofone, klarinete in flavte, se je pričel v AACM tudi šolati, pozneje si je glasbeno izobrazbo pridobival na različnih cenjenih čikaških glasbenih šolah in akademijah ter se nato leta 1978 vrnil v zavetje AACM in pričel sam poučevati v njeni glasbeni šoli. Pri tem vztraja vse do danes, seveda pa zaradi poučevanja ne zanemarja lastnega ustvarjanja. Že leta 1978 je ustanovil tudi New Horizont Ensemble, kot matični ustvarjalni agregat ga vodi vse do danes. Potem je sodeloval in snemal s številnimi ključnimi glasbeniki, predvsem iz okolja AACM, leta 1997 je v legendarni čikaški zasedbi Ethnic Heritage Ensemble zamenjal ustanovnega člana, pihalca Edwarda Wilkersona Jr., kmalu nato pa ustanovil tudi AESOP Quartet, ki nas zanima tokrat.

Fables for a New Millenium je prvenec tega kvarteta, po dostopnih podatkih sodeč posnet in izdan v letu 1999. To je tipična AACM-ovska združba starih, preverjenih in mladih, že osupljivo izvedbeno izbrušenih ustvarjalnih sil, v prepletu različnih aktualnih in historičnih afroameriških glasbenih vplivov, za katerih ozvočitev se osnovni zasedbi po potrebi pridruži tudi še kakšen gost. Basist Rollo Radford, dolgoletni član Sun Ra Arkestra, in tolkalec Hamid Drake predstavljata v zasedbi žlahtno dediščino tega okolja, kitarist Jeff Parker je z mladostno svežino in vihravostjo, a tudi discipliniranostjo, kadar gre za kolektivno igro ali zgolj sledenje instrumentalnim izletom drugih članov kvarteta, njun generacijski pol, a niti slučajno ne v podrejenem položaju. Pihalec Dawkins pa vse te elemente spretno povezuje v koherentno celoto, ki jo nadgrajuje z lastno igro ali pa z gostujočima pesnikom raperjem in manipulatorjem z gramofoni, ki prispevata vznemirljive zvočne kontraste tradicionalnejšim jazzovskim prijemom. Suvereno vodenje dogajanja je Dawkinsu zagotovo olajšano, saj je vseh osem skladb za ta album spisal in priredil sam. Rezultat je vznemirljivo privlačen, saj nas glasbeno z mnogimi referencami in predvsem z razpoloženjem, ki preveva glasbo, vrača v evforično optimistične, glasbeno odprte čase čikaške AACM, a nas hkrati z izrazito aktualno nadgradnjo v izvedbi posameznih skladb tudi trdno postavlja v središče aktualnega jazzovskega dogajanja na ameriškem prizorišču. Čeprav z zamudo doumeto, je toliko bolj zavezujoče spoznanje: Ernest »Khabeer« Dawkins je še eden tistih vrhunskih afroameriških ustvarjalcev, ki smo ga dolgo spregledovali, zato si zdaj njegovo delo zasluži še toliko več pozornosti.

Zoran Pistotnik